Franja

Zadetki iskanja

  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • čŕta línea f

    bojna črta línea de batalla
    mejna črta línea fronteriza
    ciljna (startna) črta (šp) línea de llegada (de salida)
    na vsej črti en toda la línea
    v ravni črti en línea recta
    direktna (zračna) črta línea directa (aérea)
    vitka črta línea f
    obdržati (izgubiti) vitko črto conservar (perder) la línea
    potegniti črto tirar (ali trazar) una línea
    demarkacijska črta línea de demarcación
  • čúden (-dna -o)

    A) adj.

    1. strano; curioso:
    stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
    imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

    2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
    čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

    3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
    zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
    postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

    B) čúdno (-ega) n strano:
    nekaj čudnega qualcosa di strano
    je kaj čudnega? che c'è di strano?
    nič ni čudnega non meraviglia
  • čúdež (-a) m

    1. miracolo (tudi ekst.):
    storiti čudež fare un miracolo
    čudež je, da še živi è un vero miracolo che sia ancora vivo

    2. pren. miracolo; prodigio:
    stroj, ki dela čudeže una macchina che fa miracoli
  • čúdo maravilla f ; prodigio m ; milagro m

    čudo tehnike una maravilla (de la) técnica
  • čudovít maravilloso; admirable; magnífico

    čudovita stvar maravilla f
    to je nekaj čudovitega es una maravilla
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • damigiana f pletenka; damižana:
    fare una damigiana pren. šalj. hudo ga polomiti; pošteno pogoreti, propasti
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • dán día m

    dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
    čez dan durante el día
    dan za dnem día por día, cada día
    dvakrat na dan dos veces al día
    do današnjega dne hasta (el día de) hoy
    nekaj dni pozneje a los pocos días
    naslednjega dne al día siguiente (de)
    enega teh dni un día de estos
    dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
    noč in dan día y noche
    od dneva, ko ... desde el día que...
    od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
    od enega dneva do drugega de un día para otro
    od prvega dne (dalje) desde el primer día
    pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
    dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
    oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
    pred nekaj dnevi hace algunos días
    prost dan día libre
    v 14 dneh dentro de 15 días
    ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
    vsak drugi dan cada dos días
    vse dneve todos los días
    vsak dan cada día
    pri belem dnevu en pleno día
    rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
    sodni dan el Día del Juicio
    kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
    dan se dela amanece; alborea
    (svetel) dan je že ya es de día
    določiti dan fijar un día (ali una fecha)
    ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
    prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
    priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
    to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
    slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
    voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
    živeti tjavdan vivir al día
    ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • dappōco, da pōco agg. invar.

    1. nesposoben

    2. malovreden; nepomemben:
    una cosa dappoco nepomembna zadeva
  • dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

    dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
    dar un banquete dati (prirediti) banket
    dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
    dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
    dar compasión sočutje zbuditi
    dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
    dar crédito verjeti
    dar a crédito na kredit dati
    dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
    dar diente con diente šklepetati z zobmi
    dar el golpe napraviti odločilni korak
    dar hora določiti uro (za sestanek)
    dar la hora bíti ure
    dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
    dar lástima sočutje zbuditi
    dar miedo prestrašiti
    dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
    dar una paliza pretepsti
    dar un paseo na sprehod iti
    dar los primeros pasos prve korake napraviti
    dar permiso dovoliti
    dar el pésame izraziti svoje sožalje
    dar pie dati povod; privesti
    dar prisa a alg. siliti v koga
    darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
    dar risa v smeh spraviti
    dar el sí reči da, privoliti
    dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
    dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
    no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
    dar una vuelta iti na sprehod
    darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
    no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
    ¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
    darlas de inocente nedolžnega se napraviti
    ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
    donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
    ¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
    dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
    dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
    dar abajo strmoglaviti, pasti
    las tres están al dar točno tri je ura
    dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
    a mal dar v najslabšem primeru
    de donde diere na slepo
    dar un abrazo objeti
    dar cabezadas kinkati (v spanju)
    dar caza a preganjati, zasledovati koga
    dar cuerda al reloj naviti uro
    dar culpa (a) obdolžiti
    dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
    dar fin končati
    dar gracias zahvaliti se
    dar guerra (a) vojskovati se (z)
    dar gusto ugajati, všeč biti
    dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
    me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
    dar muerte usmrtiti, ubiti
    dar palmadas ploskati
    dar parte sporočiti, naznaniti
    dar un portazo zaloputniti z vrati
    dar rabia raztogotiti
    dar saltos poskakovati
    dar suspiros zdihovati
    dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
    dar voces vpiti
    dar media vuelta obrniti se
    dar una zambullida potopiti se
    dar al caballo spodbosti konja
    dar a conocer objaviti, naznaniti
    dar a entender dati razumeti, namigniti
    dar a fiado posoditi
    dar a luz roditi; na svetlo dati
    dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
    dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
    dar de bofetanes oklofutati
    dar de puñetazas s pestmi bíti
    dar en el blanco zadeti cilj
    dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
    dar en la celada v zasedo pasti
    dar en un error pasti v zmoto
    dar en lo vivo v živo zadeti
    el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
    dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
    darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
    darse mucho aire prevzetovati
    darse buena vida privoščiti si lepo življenje
    darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
    darse maña (po)truditi se
    darse prisa (po)hiteti
    no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
    se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
    ¡tanto se me da! to mi je vseeno!
    ¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
    ¡date! vdaj se!
    darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • datare

    A) v. tr. (pres. dato)

    1. datirati, navesti datum:
    datare una lettera datirati pismo

    2. datirati, postaviti v časovni okvir:
    non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

    B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
    la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
    l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
    a datare da oggi od danes naprej
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

    nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
    de ello se desprende iz tega sledi
    la ciudad de Berlin mesto Berlin
    el mes de mayo mesec maj
    máquina de coser šivalni stroj
    de este lado s te strani
    de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
    de día podnevi
    de noche ponoči
    de verano poleti
    de mucho atrás že dolgo
    de vez en cuando včasih, tu pa tam
    no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
    anillo de oro zlat prstan
    ocuparse de baviti se z
    llorar de gozo jokati od veselja
    morir de sed umreti od žeje
    padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
    desesperar de obupati nad
    quejarse de pritoževati se nad
    ¡guárdate de mí! čuvaj se me!
    mudarse de casa preseliti se
    cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
    es de rigor nujno je; strogo je predpisano
    colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
    vestido de blanco belo oblačen
    de viva voz ustno
    María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
    de camino na poti
    de memoria na pamet
    de paso obenem, hkrati; mimogrede
    de sobra odvečen
    de repente nenadoma
    estar de pie stati (na nogah)
    de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
    servir de criado biti za služabnika
    trabajar de albañil delati kot zidar
    le hablo de tú tikam ga
    ¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
    ¡pobre de mí! ubogi jaz!
    ¡ay de ti! gorje ti!
    de ti a mí med nama
    de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
    de no ser así drugače, sicer
    acaba de publicarse pravkar izšlo
    has de comprender que moraš razumeti, da
    debo de decir moram reči
    ¿es de creer? je to verjetno?
    a fin de z namenom, da bi
    de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje
  • debáta (-e) f dibattito, discussione:
    sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
    začeti debato aprire una discussione
    živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
    pren. biti izven debate essere fuori discussione
    tako bo in konec debate sarà così, punto e basta