Franja

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zarésen (-sna -o) adj.

1. (resničen) vero, reale:
pravljični in zaresni svet il mondo delle favole e quello reale

2. vero, autentico:
potrebujem zaresne škarje, ne igračo ho bisogno di un paio di forbici vere, non di un giocattolo

3. vero, autentico, genuino:
zaresna demokracija una democrazia vera, autentica

4. vero, concreto:
zaresne posledice česa i concreti effetti di qcs.

5. pren. serio:
to so zaresne stvari sono cose serie

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin

zdravstven pridevnik
1. (o zdravstvu) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: kartica zdravstvenega zavarovanja, zdravstvena blagajna, zdravstvena kartica, zdravstvena postaja, zdravstvena služba, zdravstvena storitev, zdravstvena ustanova, zdravstvena zavarovalnica, zdravstvena šola, zdravstveni delavec, zdravstveni dom, zdravstveni inšpektor, zdravstveni inšpektorat, zdravstveni sistem, zdravstveni svet, zdravstveni tehnik, zdravstveni zavod, zdravstveno osebje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje

2. (o zdravju ali zdravljenju) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: zdravstvena nega, zdravstvena oskrba, zdravstvena preventiva, zdravstveni pregled, zdravstveni turizem

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

ZN

1. polit.
Zveza narodov (po I. svet. vojni) Lega delle nazioni

2.
Združeni narodi ONU, Organizzazione delle Nazioni Unite

ZN samostalnik
(Združeni narodi) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: OZN, Organizacija združenih narodov, Združeni narodi
Povezane iztočnice: Generalna skupščina ZN, Varnostni svet ZN

zunanj|i (-a, -e) äußerlich, der/die/das äußere; auswärtig, extern; (podružnični) außendienstlich; (zunaj doma) außerhäuslich; (zunaj podjetja) außerbetrieblich; (eksogen, prihajajoč od zunaj) außenbürtig; Außen- (člen das Außenglied, igralec Außenfeldspieler, minister der Außenminister, navoj das Außengewinde, omet der Außenputz, rob der Außenrand, skelet živalstvo, zoologija das Außenskelett, svet die Außenwelt, žep die Außentasche, gospodarska politika die Außenwirtschaftspolitik, politika die Außenpolitik, razsvetljava die Außenbeleuchtung, stena die Außenwand, temperatura die Außentemperatur, utrdba das Außenwerk, vrata die Außentür, ogledalo der Außenspiegel, pristanišče der Außenhafen, snemanje die Außenaufnahme)
za zunanjo rabo äußerlich, äußerlich zu gebrauchen

zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

zunánje ministrstvo VB Foreign Office
zunánja stran the outside
zunánja površina exterior surface
na zunánji strani (od) on the outside (of)
zunánji svét the external (ali outer) world
zunánji žep outside pocket
za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
zunánji kót geometrija exterior angle
zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
zunánja politika foreign policy
zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member

zunánji extérieur, externe; étranger

zunanje ministrstvo ministère moški spol des Affaires étrangères
zunanja politika (trgovina) politique extérieure (commerce extérieur)
za zunanjo uporabo pour usage externe
zunanji svet monde extérieur
zunanja rana blessure ženski spol externe
zunanji videz les apparences ženski spol množine

zunánji exterior; externo

za zunanjo porabo (farmacija) para uso exterior
zunanji minister (v Španiji) Ministro m de Asuntos (A Relaciones) Exteriores
zunanje ministrstvo Ministerio m de Asuntos Exteriores
zunanja politika política exterior
zunanji svet mundo m exterior
zunanja trgovina comercio m exterior
zunanji videz las aparíencias

zvézen federal; federative; confederative

zvézna država federal state
zvézna skupščina federal assembly
zvézna vlada federal government
zvézne oblasti pl federal authorities pl
zvézni zbor federal chamber
zvézna ustava federal constitution
zvézni izvršni svet federal executive council
zvézno javno tožilstvo federal public prosecutor's office
zvézni upravni organi federal administrative agencies pl
zvézni predpis federal regulation
zvézni sekretar za ljudsko obrambo federal secretary of national defence
zvézni družbeni pravobranilec samoupravljanja federal social custodian of (rights of) self-management
Zvezna nemška republika the Federal Republic of Germany (krajšava: FRG)
zvézni preiskovalni urad (za nacionalno varnost) ZDA Federal Bureau of Investigation (krajšava: F.B.I., FBI)

zvézen fédéral; de liaison

zvezna država État fédéral, État fédéré (ali fédératif, confédéré)
zvezna oblast autorités fédérales
zvezni izvršni svet conseil exécutif fédéral
zvezni parlament, zvezna skupščina parlement fédéral, assemblée fédérale
zvezni oficir, častnik officier moški spol de liaison
zvezna liga (nogomet) première division
zvezna ustava constitution fédérale
zvezna vlada gouvernement fédéral

zvezn|i² [é] (-a, -o) v zvezni državi: bundesstaatlich, Bundes- (kancler der Bundeskanzler, kongres der Bundeskongress, minister der Bundesminister, parlament die Bundesversammlung, proračun der Bundeshaushalt, svet der Bundesrat, urad die Bundesbehörde, das Bundesamt, uradni list das Bundesgesetzblatt, zakon das Bundesgesetz, zavod die Bundesanstalt, republika die Bundesrepublik, država der Bundesstaat, liga šport die Bundesliga, pošta die Bundespost, ustava die Bundesverfassung, vlada die Bundesregierung, das Bundeskabinett, ministrstvo Bundesministerium, sodišče das Bundesgericht, ustavno sodišče das Bundesverfassungsgericht)

žensk|i [é] (-a, -o) weiblich; (feminin) fraulich; Frauen- (samostan das Frauenkloster, svet die Frauenwelt, zbor der Frauenchor, bolezen die Frauenkrankheit, kaznilnica das Frauengefängnis, organizacija der Frauenverband, revija die Frauenzeitschrift, volilna pravica das Frauenstimmrecht, mleko die Frauenmilch, delo die Frauenarbeit, gibanje die Frauenbewegung, vprašanje die Frauenfrage, združenje der Frauenverband); Damen- (krojač der Damenschneider, obisk der Damenbesuch, oblačila die Damenbekleidung, družba die Damengesellschaft, konfekcija die Damenkonfektion, vrsta šport die Damenmannschaft, kolo das Damenfahrrad, stranišče die Damentoilette)

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

živálski animal(-); bestial; animal-like; figurativno brutal, brutish, (zverinski) bestial, beastly

živálska basen (animal) fable
živálski krog astronomija zodiac
živálsko oglje animal charcoal
živálski svet animal world, fauna, pl -s, faunae
živálska vrsta species of animal
živálski vrt zoological gardens pl (ali garden); pogovorno zoo