Franja

Zadetki iskanja

  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • potiskan (-a, -o) bedruckt
    gosto potiskan [engbedruckt] eng bedruckt
    Druck- (batist der Druckbatist, stran die Druckseite)
  • potiska|ti1 (-m) potisniti (langsam, immer wieder) (nach vorne, weiter) schieben (naokoli herumschieben); ljudi s prerivanjem: drängeln, drängen (stran abdrängen, v kaj hineindrängen); drücken; (gnati) treiben (navzdol [abwärtstreiben] abwärts treiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); tehnika pressen, drücken (navzdol niederdrücken, v kaj einpressen in, pressen in)
  • potískati potísniti to push; to shove

    v stran potískati, potísniti to shove aside
  • potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
    potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
    potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
    potisniti v jamico einlochen
    potisniti vstran figurativno ausklammern
    potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen
  • pôtok ruisseau moški spol

    mlinski potok chenal moški spol, bief moški spol
    potoki solza des fleuves (ali ruisseaux) de larmes
    v potokih (figurativno) à grands (ali longs) flots
    prelivati potoke solza verser des torrents (ali des flots) de larmes
    speljati potok v stran détourner un ruisseau
    teči v potokih couler à flots
  • povléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. tirare:
    povleči za zvonec tirare il campanello
    povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
    povleči mreže tirare le reti
    povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
    povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
    povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

    2. (zajeti in spraviti vase)
    povleči dim tirare una boccata
    povleči požirek fare un sorso

    4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
    povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

    5. pog. (odložiti) rimandare

    6. nareč. (pobranati) erpicare

    7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
    povleči dreto russare, ronfare
    povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
    povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

    B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi
  • pòzadina ž
    1. zaledje: slati iznurene trupe u -u
    2. ozadje: pozadina pozornice ozadje odra; pozadina slike zadnja stran slike; potisnuti koga u -u
  • prae-ponderō -āre -āvī -ātum (prae in ponderāre)

    I. intr.

    1. imeti večjo težo, več tehtati, pretegniti (pretezati, pretegovati), prevesiti (prevešati), prevagniti, prevag(ov)ati, nagniti (nagibati) se, prevesiti (prevešati) se, pretehtati: ne portionum aequitate turbatā mundus praeponderet Sen. ph., quotiens in alterum latus praeponderans declinarat sarcina Ap.

    2. metaf. nagniti (nagibati) se na kako stran: in neutram partem Varr., in partem humaniorem Sen. ph., quo tanti praeponderet alea fati Lucan., si neutro litis condicio praeponderet Q.; occ.
    a) nagibati se pretežno na eno ali drugo stran, eni ali drugi strani da(ja)ti prednost, biti bolj naklonjen eni ali drugi strani, biti pristranski (v korist ene ali druge strani): inter duos liberos pari desperatione languentes, da bonum patrem, non praeponderabit Ps.-Q.
    b) imeti premoč ali prednost: praeponderavit iniuria Sen. ph., quamvis iniuriae praeponderent Sen. ph., honestas procul dubio praeponderat Gell., tacite praeponderat exsul Stat.

    II. trans.

    1. dati čemu zalet (polet, razmah, omah, pretežo, premoč); v pass. (pren.) dobiti zalet (polet, razmah, omah, pretežo, premoč), premag(ov)ati, preseči (presegati): neque ea volunt praeponderari honestate Ci.

    2. s svojo pretežo (preveliko težo, premočjo) potlačiti (zadušiti, preobremeniti): ne praeponderent vos peccata vestra Vulg.
  • právi, práva, právo verdadero; auténtico; apropiado; propio; adecuado; derecho

    prava beseda la palabra apropiada
    o pravem času a tiempo; en el momento oportuno; a propósito
    pravi človek el hombre apropiado
    pravi kot ángulo m recto
    na pravem mestu en el lugar debido
    pravi norec un verdadero tonto
    prava pot el buen camino
    prava stran (blaga) cara f, lado m derecho, (kovanca) anverso m, fam cara f
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

    prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
    prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
    prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
    prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
    prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
    prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
    prazno stanovanje appartement moški spol vacant
    prazna stran page ženski spol en blanc
    prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
    prazno upanje espoir moški spol vain
    prazna vera superstition ženski spol
    za prazen nič se smejati rire pour un rien
    gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
    vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
    zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
    zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance
  • prázen vacío ; (izpraznjen) vacíado; evacuado ; (ničev) vano

    prazne besede! ¡palabras y nada más que palabras!
    prazna grožnja vana amenaza f
    prazno govoričenje palabrería f
    prazna stran página f en blanco
    udarec v prazno golpe m de vacío
    biti prazen (o stanovanju) estar desocupado (ali desaquilado)
    igrati pred prazno hišo (gledališče) actuar ante la sala vacía
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    teči v prazno (teh) marchar en vacío
    zadeti v prazno (zgrešiti cilj) dar en vacío
  • prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

    1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
    prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
    prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

    2. pren. superare (le difficoltà), sormontare
  • prečn|i [é] (-a, -o) querverlaufend, Quer- (format das Querformat, nosilec der Querträger, opornik die Querstrebe, padec die Querneigung, suport der Quersupport, der Querschlitten, šiv die Quernaht, cesta die Querstraße, cev der Querriegel, delitev die Querspaltung, dolina geografija das Quertal, dvorana der Quersaal, glava das Querhaupt, gred der Querbaum, oproga der Quergurt, lega die Querlage, nit der Querfaden, ojačitev die Queraussteifung, pot der Querweg, povezava die Querverbindung, prema der Querlenker, razpoka der [Querriß] Querriss, sila die Querkraft, smer die Querrichtung, stavba das Quergebäude, stena die Querwand, stran die Querseite, streha das Querdach, vez der Querverband, vrsta die Querreihe, vzmet die Querfeder, zgradba der Querbau); gradbeništvo, arhitektura na strehi: Zwerch- (zatrep der Zwerchgiebel, nastrešnica das Zwerchhaus, strešina das Zwerchdach)
  • prednaslóven (-vna -o) adj. biblio.
    prednaslovna stran frontespizio
  • prédnji antérieur, avant, de devant; premier

    Prednja Azija le Proche-Orient
    prednji del partie ženski spol antérieure (ali avant)
    prednji del voza avant-train moški spol
    prednje kolo roue ženski spol avant
    prednje noge pri psu les pattes antérieures (ali de devant) du chien
    prednja obrambena linija (vojaško) première ligne
    prednji odred (vojaško) détachement moški spol avancé
    prednje okončine membres moški spol množine antérieurs
    prednji sedeži avtomobila les sièges avant de l'auto
    prednja soba antichambre ženski spol
    prednja stran devant moški spol, (hiše) façade ženski spol, face ženski spol antérieure
    prednja straža avant-garde ženski spol
    avtomobil na prednji pogon traction ženski spol avant
  • prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
    prednje kolo ruota anteriore
    lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
    voj. prednji oddelek reparto avanzato
    prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
    prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
    prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
    geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
    avt. prednja prema avantreno
    voj. prednja straža avamposto, avanguardia
    prednja vrata antiporta
    zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
    prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
    avt. prednji del karoserije calandra
    gled. prednji del odra boccascena
    prednji jarek controfosso
    anat. prednji kočnik premolare
    navt. prednji krov castello, castello di prua
    navt. prednji ladijski valobran battimare
    žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
    gled. prednji parterni sedež poltrona
    avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
    avt. prednji spojler minigonna
    filoz. prednji stavek antecedente
    obl. prednji žep marsupio
  • prédnji delantero; de delante

    prednja soba antecámara f
    prednja stran kovanca anverso m
    prednja straža (voj) vanguardia f
    prednje vrste las primas filas
  • preíti pasar ; (izpustiti) omitir, hacer caso omiso de ; (pustiti ob strani) dejar a un lado ; (ne pustiti napredovati) postergar ; (a alg)

    preiti na drugo stran pasar al otro lado
    z molkom preiti pasar en silencio
    preiti na dnevni red pasar al orden del día