Franja

bésnost furor m , rabia f , furia f ; cólera f

slepa besnost saña f
peniti se od besnosti espumajear de rabia
spraviti v besnost enfurecer, poner furioso a alg
stresti svojo besnost na koga desahogar su cólera en alg

Bett, das,

1. postelja, zu Bett bringen spraviti v posteljo, dati spat; zu Bett gehen iti spat; das Bett hüten ležati (bolan); aufs Bett gefesselt priklenjen na posteljo; ins Bett gehen iti v posteljo; das Bett machen postlati, postiljati; figurativ sich in das gemachte Bett legen usesti se v pripravljeno gnezdo

2. (Daunenbett) pernica

3. (Bachbett, [Flußbett] Flussbett) struga, rečno korito

4. beim Weg: Technik Metallurgie posteljica

Bettelstab, der, beraška palica, auf den Bettelstab bringen spraviti na beraško palico

Bewußtsein, Bewusstsein, das, zavest (Philosophie falsches Bewußtsein napačna zavest, verkehrtes Bewußtsein sprevrnjena zavest), mit Bewußtsein z zavestjo, zavestno; das Bewußtsein verlieren izgubiti zavest, onesvestiti se; zum Bewußtsein bringen spraviti k zavesti, jemandem etwas predočiti (komu kaj); zum Bewußtsein kommen zavedeti se, ovedeti se, jemandem: mir ist ... zavedel(a) sem se

billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

billet d'aller et retour povratna vozovnica
billet d'avion letalska vozovnica
billet blanc prazna glasovnica
billet de confession spovedni listek
billet doux ljubezensko pisemce
billet de faveur brezplačna vstopnica
billet de loterie srečka
billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
billet d'invitation vabilo
billet collectif, de groupe skupna vozovnica
billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
billet couchette vozovnica za ležalnik
billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
billet d'entrée vstopnica
billet gagnant srečka, ki je zadela
billet de quai peronski listek
billet de santé zdravstveno potrdilo
billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
billet à vue menica na pokaz
prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
poinçonner le billet preluknjati vozovnico
mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
billet (de banque) bankovec

blagájna (-e) f

1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
železna blagajna cassaforte
registrska blagajna registratore di cassa

2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
bolniška blagajna cassa malattia
državna blagajna erario

blamáža (-e) f ekspr.

1. vergogna, onta; umiliazione:
doživeti blamažo subire un'onta

2. situazione spiacevole:
spraviti koga v blamažo mettere uno in una situazione spiacevole

blamáža f pl ancha f ; coladura f ; situación f ridícula; vergüenza f

kakšna blamaža! ¡qué plancha!
spravíti v blamažo poner en ridículo

blush² [blʌš] samostalnik
zardevanje, rdečica; rdečilo
figurativno rožnat blesk

at (the) first blush na prvi pogled
to put to the blush spraviti v zadrego
spare my blushes nikar mi ne laskaj(te)

bóben (-bna) m

1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

boil³ [bɔil]

1. prehodni glagol
kuhati v vreli vodi, prevreti, zavreti

2. neprehodni glagol
vreti, kipeti
figurativno vzkipeti, razburiti se; dušiti se; šumeti (morje)

to make one's blood boil spraviti v besnost
pogovorno it boils down to this iz tega sledi
hard boiled v trdo kuhano
soft boiled v mehko kuhano
boiled shirt škrobljena srajca
to feel like a boiled rag biti zbit

boiler [bɔ́ilə] samostalnik
kotel; grelec za vodo; zelenjava, ki se hitro skuha
ameriško, sleng lokomotiva

boiler feeder kurjač
boiler house, boiler room kotlovnica
ameriško to burst one's boiler slabo končati, obubožati
to burst s.o.'s boiler spraviti koga na beraško palico

bojna pripravljenost ženski spol vojska die Kampfbereitschaft
imeti v stanju bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti die Indienstnahme

bólnica, bolníšnica hospital m ; sanatorio m ; casa f de salud

zasebna bolnica clínica f, sanatorio m
sprejem v bolnišnico hospitalización f; ingreso m en un hospital
zdravljenje v bolnišnici tratamiento m estacionario, tratamiento en régimen de hospitalización
prepeljati, pripeljati v bolnišnico transladar a un hospital, hospitalizar
spraviti (sprejeti) v bolnišnico hospitalizar (admitir en un hospital)
biti sprejet v bolnišnico ingresar en un hospital

bouchée [buše] féminin zalogaj, polna usta, grižljaj; čokoladen, polnjen bonbon

ne pas pouvoir avaler une bouchée nobenega grižljaja ne moči pogoltniti, vase spraviti
bouchée à la reine vrsta paštete
ne faire qu'une bouchée de quelque chose hitro, z lahkoto s čim opraviti
acheter quelque chose pour une bouchée de pain kupiti kaj skoraj zastonj
mettre les bouchées doubles biti hitrejši (pri delu itd)

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

brancher [brɑ̃še] verbe transitif odcepiti; priključiti

él napraviti stik; figuré spraviti v zvezo, v stik; verbe intransitif sesti na vejo (ptič)
brancher sur le réseau de la ville priključiti na mestno omrežje
brancher une lampe, un appareil électrique sur la prise priključiti svetilko, električen aparat v vtičnico
l'alouette ne branche pas škrjanec ne seda na veje

branle [brɑ̃l] masculin nihanje, kolebanje; rajanje, ples v krogu; figuré pobuda, impulz

commencer, mener, ouvrir le branle (figuré) začeti, voditi, odpreti ples v krogu, rajanko
donner le branle à quelque chose, mettre quelque chose en branle razgibati, spraviti kaj v gibanje, dati po-budo za, sprožiti, začeti
mettre en branle une cloche pognati zvon v gibanje
ces mots d'ordre vont mettre en branle les masses te parole bodo razgibale množice
sonner en branle zvoniti na ves glas
suivre le branle général slediti splošnemu zgledu

bring^* [briŋ]

1. prehodni glagol
prinesti, pripeijati, privleči; ustvariti; zakriviti; izzvati; pregovoriti, pripraviti do česa; donašati; prepričevati, spodbuditi

2. neprehodni glagol
roditi, obroditi
mornarica ustaviti, pristati

to bring an action against s.o. tožiti koga
to bring to bear uveljaviti; (orožje) pomeriti; uporabiti
to bring to book obdolžiti, kaznovati
to bring to a close dokončati, izpeljati
to bring to a head rešiti zadevo
to bring the hand in izuriti se
to bring to life obuditi
to bring to light odkriti
to bring s.o. low ponižati koga
to bring to mind spomniti (se)
to bring to nothing uničiti
to bring to pass uresničiti, izpolniti, izvršiti
to bring into play uveljaviti
to bring o.s. to prisiliti se k čemu
sleng to bring home the bacon imeti uspeh
to bring to reason spraviti k pameti
to bring into step sinhronizirati
to bring word obvestiti
to bring into world roditi