Franja

utírati (-am) | utréti (utrèm) imperf., perf. aprire la strada, spianare la via (tudi pren.); rompere:
utirati pot skozi množico rompere la folla
utirati pot skozi goščavo aprire la strada nella macchia

utréti ➞ utirati

utréti si pot skozi... to push (ali to shove) one's way through...

utréti (pot) abrir ; (izravnati, zgladiti) aplanar, allanar (tudi fig)

utreti pot za (fig) preparar el camino para; (olajšati) facilitar, allanar
utreti si pot skozi množico abrirse paso a través de la multitud

vali|ti¹ (-m) sod, valj ipd.: wälzen (skozi durchwälzen, proč fortwälzen, wegwälzen, noter/v hereinwälzen, hineinwälzen, ven herauswälzen, hinauswälzen); rollen
figurativno valiti krivdo na die Schuld schieben/wälzen auf

vdira|ti (-m) vdreti (langsam) eindringen (in); po ceveh, obtoku, tekočini: eingeschwemmt werden; skozi vrata: (eine Tür) aufbrechen/zu aufbrechen versuchen
figurativno vdirati se v zemljo od sramu: sich in Grund und Boden schämen
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen

vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

1. penetrare, infiltrarsi:
skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

2. invadere:
vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
vdirati vrata forzare, scassinare la porta

4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna

ventana ženski spol okno

ventana corrediza (ali de corredera), ventana caediza okno na smuk
ventana de dos hojas dvokrilno okno
tirar (ali arrojar) por la ventana vreči (metati) skozi okno; zapravljati (premoženje)
tener ventanas a la calle imeti okna obrnjena na ulico

verge [vɛrž] féminin šiba, palica; os, vreteno; moško spolovilo; kazalec pri tehtnici

fer masculin en verges železo v palicah
être battu de verges biti šiban
être sous la verge de quelqu'un biti strogo vzgajan
passer par les verges skozi šibe iti (stara vojaška kazen)
faire baiser les verges à quelqu'un (figuré) prisiliti koga k priznanju, da je zaslužil kazen

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

mi vsi all of us
vse, razen... all but...
vsa Slovenija all Slovenia
vsa dežela the whole country
po vsej Angliji all over England
vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
po vsem svetu all over the world
na vseh straneh on all sides
vsa družba the whole (ali all the) company
vsa moja družina je tu all my family are here
(skozi) ves dan all day long, the whole day long
vsi in vsak all and sundry
vse moje življenje all my life
v vseh ozirih in all respects
po vseh štirih on all fours
vse mogoče all sorts, all kinds (of)
za ves svet ne not for all the world
z vso (možno) hitrostjo with all speed
vse mesto je bilo tam the whole town was there
vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
vsi trije so krivi they are all three guilty
delati vso noč to work all night
preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
on je vse prej kot pošten he is anything but honest
hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
tresti se po vsem telesu to tremble all over
ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!

vès, vsa, vse todo; entero; total

ves Rim toda Roma
vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
vse todo
ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
ves (božji) dan todo el (santo) día
vse dni todos los días, a diario
za vse čase para siempre
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
vse to todo es(to)
iz vsega srca de todo corazón
mi vsi todos nosotros
oni vsi todos ellos
vsi smo enaki todos somos unos
vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
vsi skupaj todos juntos
kljub vsemu con todo

ves čas stalna zveza
1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego

víti tordre, tortiller; rouler, enrouler, bobiner , (volno) pelotonner ; (vence) faire (ali tresser) (des couronnes)

roke viti se tordre les mains
viti se se tordre, se tortiller, (rastlina) s'enrouler (ali s'enlacer) autour de, (potok, pot) serpenter à travers
viti se skozi se faufiler à travers quelque chose
viti se (zastava) flotter
krč me vije (v meči) j'ai une crampe (au mollet)
po trebuhu me vije j'ai des crampes d'estomac, je souffre de coliques, j'ai la colique

víti (vijem) torcer; retorcer ; (vence) hacer; tejer

viti roke torcer las manos
viti se torcerse, retorcerse; (potok, pot) serpentear; (rastlina) trepar, enroscarse
viti se okoli ceñir; cercar; rodear
viti se skozi deslizarse por entre, deslizarse a través de
viti se (zastava) ondear

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vizualizacijski pridevnik
1. (o miselnem oblikovanju podob; predstavljanju) ▸ vizualizációsSkozi sanje in vizualizacijske vaje sem se naučil obvladovati stres. ▸ Álmok és vizualizációs gyakorlatok segítségével megtanultam kezelni a stresszt.

2. (o vizualnem prikazu, upodobitvi) ▸ vizualizációs, megjelenítésiUporabniki bodo lahko potovanje načrtovali prek aplikacije, tridimenzionalnega vizualizacijskega orodja. ▸ A felhasználók egy alkalmazáson, egy háromdimenziós vizualizációs eszközön keresztül tervezhetik meg az utazásukat.
Pri naravoslovju je veliko eksperimentalnega dela, uporabe modelov in različnih vizualizacijskih pripomočkov. ▸ A természettudományban sok a kísérleti munka, a modellek és a különböző vizualizációs eszközök használata.