Franja

Zadetki iskanja

  • Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.
  • Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

    1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

    2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

    3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

    4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

    5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

    6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

    7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

    8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

    9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

    10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

    11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

    12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
    a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
    b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
    c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
    č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.
  • caution [kosjɔ̃] féminin jamstvo, poroštvo, kavcija; jamščina, varščina; porok

    sujet à caution sumljiv, nezanesljiv
    caution solidaire sojamstvo
    sous caution proti jamstvu
    être caution de quelque chose jamčiti za kaj
    se porter caution pour quelqu'un, se rendre caution de quelqu'un jamčiti, biti porok za koga
    verser une caution položiti jamščino, kavcijo
  • cefálico medicina glaven

    cefálicos pl sredstva proti glavobolu; Am glavobol
  • Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

    1. adj. Celticus 3 keltski =
    a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
    b) gornjeitalski: rura Sil.
    c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

    2. subst.
    a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
    b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
    c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.
  • centralizem samostalnik
    (državna ureditev) ▸ centralizmus
    boj proti centralizmu ▸ centralizmus elleni harc
    zagovornik centralizma ▸ centralizmus szószólója
    načelo centralizma ▸ centralizmus elve
    boriti se proti centralizmu ▸ centralizmus ellen küzd
    krepitev centralizma ▸ centralizmus erősödése
    utrjevati centralizem ▸ centralizmust megszilárdít
    Povezane iztočnice: demokratični centralizem
  • centussis -is, m (centum in ās) sto asov: centussis (sc. aere ali pretio) emere aliquem Varr. ap. Gell., centusse liceri Pers., Fanni centussis misellus (šalj. o Fanijevem zakonu proti potratnosti) Luc. ap. Gell. et ap. Macr.
  • céphalique [sefalik] adjectif, médecine glaven

    remède masculin céphalique zdravilo proti glavobolu
  • cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

    cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
    cépiti dlake (figurativno) to split hairs
    dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
    cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge
  • cepivo samostalnik
    1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcina
    odmerek cepiva ▸ oltóanyag-adag
    doza cepiva ▸ oltóanyag-dózis
    učinkovitost cepiva ▸ oltóanyag-hatékonyság
    dobava cepiva ▸ oltóanyag-beszerzés
    izdelava cepiva ▸ oltóanyag-gyártás
    sestavine cepiva ▸ oltóanyag összetevői, oltóanyag-összetétel
    proizvajalec cepiv ▸ oltóanyag-gyártó
    učinek cepiva ▸ oltóanyag hatása
    sestava cepiva ▸ oltóanyag-összetétel
    odkritje cepiva ▸ oltóanyag felfedezése
    razvoj cepiva ▸ oltóanyag-fejlesztés
    cepivo proti gripi ▸ influenza elleni oltóanyag
    cepivo proti ošpicam ▸ himlő elleni oltóanyag
    cepivo proti steklini ▸ veszettség elleni oltóanyag
    cepivo proti davici ▸ diftéria elleni oltóanyag
    cepivo proti eboli ▸ ebola elleni oltóanyag
    cepivo proti tetanusu ▸ tetanusz elleni oltóanyag
    učinkovito cepivo ▸ hatékony oltóanyag
    cepiti s cepivom ▸ oltóanyaggal olt
    cepljenje s cepivom ▸ oltóanyaggal történő oltás
    precepljenost s cepivom ▸ átoltottság
    cepivo učinkuje ▸ hat az oltóanyag
    iznajti cepivo ▸ oltóanyagot feltatál
    razviti cepivo ▸ oltóanyagot kifejleszt
    izdelati cepivo ▸ oltóanyagot készít
    testirati cepivo ▸ oltóanyagot tesztel
    odkriti cepivo ▸ oltóanyagot feltalál
    reakcija na cepivo ▸ oltóanyagra adott reakció
    cepivo za otroke ▸ gyermek-oltóanyag
    zaloga cepiva ▸ oltóanyag készlet
    testiranje cepiva ▸ oltóanyag tesztelése
    cepivo proti otroški paralizi ▸ gyermekbénulás elleni oltóanyag
    štirivalentno cepivo ▸ négyértékű vakcina
    dvovalentno cepivo ▸ kétértékű vakcina
    kombinirano cepivo ▸ kombinált oltóanyag
    Prvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
    Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
    Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
    Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
    Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
    Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
    Povezane iztočnice: peroralno cepivo

    2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra
    mikrobiološko cepivo ▸ mikrobiológiai oltóanyag
  • cepljenj|e2 [é] srednji spol (-a …) medicina die Impfung; množično ipd.: die Impfaktion
    obvezno cepljenje die Pflichtimpfung, der Impfzwang, die Impfpflicht
    zaščitno cepljenje die Schutzimpfung
    cepljenje proti črnim kozam die Pockenschutzimpfung/Pockenimpfung
    cepljenje proti rdečkam die Rötelimpfung
    cepljenje proti tetanusu die Tetanusschutzimpfung
    drugo cepljenje (revakcinacija) die Zweitimpfung, die Wiederholungsimpfung/Wiederimpfung, Auffrischungsimpfung
    množično cepljenje die Durchimpfung
    peroralno cepljenje die Schluckimpfung
    prvo cepljenje die Erstimpfung
    mesto cepljenja die Impfstelle
    nasprotnik cepljenja der Impfgegner
    škodljive posledice cepljenja Impfschäden množina
    potrdilo o cepljenju der Impfausweis/Impfschein/ das Impfzeugnis, die Impfbescheinugung
    zakon o cepljenju das Impfgesetz
    varstvo po cepljenju der Impfschutz
  • cépljenje (-a) n

    1. taglio, spaccatura

    2. scissione, divisione

    3. agr. innesto, innestatura

    4. vaccinazione:
    potrdilo o cepljenju certificato di vaccinazione
    cepljenje proti kozam vaccinazione antivaiolosa
    cepljenje proti poliomielitisu (vaccinazione) antipolio
  • cépljenje (dreves) injerto m ; med inoculación f , vacunación f

    obvezno cepljenje vacunación obligatoria
    izkaz o cepljenju certificado m de vacunación
    cepljenje proti steklini, kozam, davici vacunación antirrábica, antivariólica, antidiftérica
  • chahut [šaü] masculin, familier hrup, hrušč, kraval, razgrajanje

    faire du chahut delati kraval, razgrajati
    déclencher un chahut napraviti protesten hrup (npr. proti profesorju)
  • chahuter [šaüte] verbe intransitif razgrajati
    verbe transitif:

    chahuter un professeur, un conférencier razgrajati, napraviti hrupen nered proti profesorju, predavatelju (pri predavanju)
    chahuter quelque chose premetavati kaj, brezobzirno ravnati s čim
  • chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost

    chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
    chaîne d'arpenteur merilna veriga
    chaîne de causes vzročna povezanost
    chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
    chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
    chaîne de montagnes gorska veriga
    chaîne à neige snéžna veriga
    chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
    chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
    chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
    chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
    chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
    travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
    réaction féminin en chaîne verižna reakcija
    briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
    faire la chaîne napraviti verigo
    mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
    tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice
  • Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

    1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

    2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

    3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

    4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.
  • charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

    charge d'âmes dušebrižništvo
    charge à la batonnette naskok z bajonetom
    charge de bombes tovor bomb
    charge complète poln vagon tovora
    charge d'exploitation obratni stroški
    charge fiscale davčno breme
    charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
    charge publique javna služba; javna dajatev
    charge sociale socialna bremena
    à ma charge na moje stroške
    à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
    il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
    en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
    bête féminin de charge tovorna žival
    devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
    essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
    femme féminin de charge služkinja, postrežnica
    perte féminin de charge izguba napetosti
    portrait masculin en charge karikaturen portret
    prise féminin en charge prevzem
    témoin masculin à charge obremenilna priča
    s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
    aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
    avoir charge de imeti nalog(o) za
    avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
    en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
    battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
    entrer en charge nastopiti službo
    être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
    il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
    être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
    être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
    ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
    mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
    occuper une charge opravljati službo
    payer la charge (figuré) nositi breme
    prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
    prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
    revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti
  • charger [šarže] verbe transitif naložiti, natovoriti, obtežiti; obremeniti, naprtiti, dati nalogo, naročiti (quelqu'un komu); naelektriti; juridique izpovedati (quelqu'un proti komu); preobložiti (želodec); previsoko postaviti (ceno); dati priporočiti (pismo); pretiravati, karikirati, (o)smešiti; napasti; nabiti (orožje); sport grobo odriniti od žoge

    se charger naložiti si; prevzeti nalogo, odgovornost; pooblačiti se
    je m'en charge to je moja skrb
    l'accusé a chargé son complice obtoženec je obremenil, je izpovedal proti sokrivcu
    charger la caméra vložiti film (v kamero)
    charger sa conscience de quelque chose obtežiti si vest s čim
    charger d'injures opsovati, obsuti z žaljivkami
    charger une plume d'encre pomočiti pero v črnilo
    le sanglier charge les chiens merjasec napade pse
    charger un portrait karikirati portret
    charger un revolver nabiti revolver
    le temps se charge oblači se
  • chômage [šomaž] masculin praznovanje, počivanje; nezaposlenost, brezposelnost; technique mirovanje; prekinitev dela

    en chômage brezposeln
    chômage des dimanches, des jours de fête počivanje ob nedeljah, ob praznikih
    chômage partiel skrajšan delovni čas
    chômage saisonnier sezonska nezaposlenost
    chômage volontaire (namerna) ustavitev dela
    allocation féminin, indemnité féminin, secours masculin de chômage podpora za brezposelnost
    assurance féminin contre le chômage zavarovanje proti brezposelnosti
    être au chômage dobivati podporo za brezposelne
    être en chômage, être réduit au chômage biti brezposeln
    se mettre en chômage ustaviti delo