Franja

ébruiter [ebrɥite] verbe transitif razbobnati, raztrobiti; izblebetati, razširiti med ljudi

s'ébruiter razbobnati se; priti na dan

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

échanger [ešɑ̃že] verbe transitif (za)menjati, izmenjati

échanger des timbres izmenjavati znamke
on n'échange pas les objets achetés kupljenih predmetov, stvari ne zamenjavamo
échanger son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

éclater [eklate] verbe intransitif póčiti; razpočiti se, razleteti se, eksplodirati; izbruhniti

él preskočiti (iskra); bruhati (ogenj); postati očiten, priti na dan; blesteti; vzplamteti; razlegati se, zadoneti
la guerre, la révolution éclata vojna, revolucija je izbruhnila
éclater en injures, en reproches izbruhati psovke, očitke
éclater de rire bruhniti v smeh, zakrohotati se
éclater en sanglots spustiti se v jok
éclater de santé kipeti od zdravja
faire éclater razgnati
il finira par éclater (familier) končno mu bo dovolj, bo izgubil potrpljenje
un obus, un pneu a éclaté granata, pnevmatika je póčila

écrit, e [ekri; t] adjectif na-, popisan; pismen

écrit à la machine, à la main natipkan, z roko napisan
il est écrit napisano je, sklenjeno je
c'était écrit moralo je tako priti, to je bilo neizogibno (usojeno, predestinirano)
épreuves féminin pluriel écrites d'un examen pismeni del kakega izpita
exercices masculin pluriel écrits pismene vaje
feuille féminin écrite des deux côtés na obeh straneh popisan list
droit masculin écrit pisana pravica

edad ženski spol starost, (življenjska, službena) doba; vek

edad de oro zlata doba
edad adulta zrela starost
la edad antigua antika
edad avanzada visoka starost
la edad media srednji vek
la edad moderna novi vek
la edad de piedra kamena doba
de edad provecta v letih, prileten
de corta edad mlad
mayor edad polnoletnost
mayor de edad polnoleten
menor de edad mladoleten
entrar en edad postarati se, v leta priti
tengo más edad que tú starejši sem ko ti
¿qué edad tienes? koliko si star?
¿cuál es tu edad? koliko si star?

edgeways [édžweiz] prislov
po strani; ob robu

not to be able to get a word in edgeways ne priti do besede

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

einfahren^*

1. peljati, voziti v/na, pripeljati v/na, Bergbau iti v jamo, spustiti se v jamo, Jagd Fuchs in den Bau: smukniti v

2. transitiv ein Auto usw.: uvoziti

3. (mit einem Fahrzeug beschädigen) poškodovati, podreti (z vozilom)

4. die Ernte: spravljati, ein Flugzeug Räder, Landeklappen: uvleči, vrniti v nevtralni položaj; in den Hochofen: polniti v, stresati v; Verluste: figurativ prigospodariti; sich einfahren figurativ postati navada, priti v navado

einfinden^*: sich einfinden priti, pojaviti se; (sich einleben) vživeti se

Eingang, der,

1. vhod; (Eintritt) vstop (v), dostop (do)

2. von Waren usw.: dotok; eines Schreibens: prejem, nach Eingang po prejetju; (eingegangene Post, Waren) prispela pošta, prispelo blago itd.

3. (Anfang) uvod

4. in der Steuerungstechnik: vložek; Elektrizität vtičnica; Eingang finden in priti v, najti pot v; sich Eingang verschaffen in priti v; einer Sache Eingang verschaffen uvesti kaj

einkommen^* dotekati; einkommen um etwas prositi za, zaprositi za; Sport prispeti na cilj; (einfallen) priti na misel

einstellen

1. postaviti v/noter/pod streho; ein Auto: dati v garažo

2. (anstellen) nastaviti, vzeti v službo, zaposliti

3. (beenden) opustiti, prekiniti, ukiniti, prenehati z

4. Technik nastaviti, naravnavati, naravnati, regulirati; umeriti, uravnati; Chemie Konzentration: ugotavljati

5. einen Rekord: izenačiti sich einstellen (entstehen) nastati, pojavljati se, Gleichgewicht: vzpostaviti se; postaviti se; Frühling: priti; sich einstellen auf prilagoditi se (čemu); (sich vorbereiten) pripraviti se na

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

Einzug, der, vstop, prihod, vkorakanje; in eine Wohnung: vselitev; Technik podajanje, dodajanje, von Garn: dovajanje, des Fadens: vdevanje, vdev; beim Drucken: umik, zamik; Einzug halten in priti v, prodreti v

ekstáza ecstasy; rapture; medicina ecstasy; trance

pasti v ekstázo to be thrown into a state of ecstasy
biti v ekstázi to be enraptured, to go into raptures (ob, nad over), to be carried away (by), to be in ecstasies (at, over), to be entranced (by)
priti v ekstázo to grow ecstatic
spraviti v ekstázo to enrapture

ekstáza éxtasis f

priti v ekstazo extasiarse (ob ante)

ēlābor -lābī -lāpsus sum

1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.

2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.

3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.

embarazar [z/c] ovirati, zadrževati, odlašati

embarazarse v zadrego priti; zanositi; zadrževati se