Franja

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

einfahren^*

1. peljati, voziti v/na, pripeljati v/na, Bergbau iti v jamo, spustiti se v jamo, Jagd Fuchs in den Bau: smukniti v

2. transitiv ein Auto usw.: uvoziti

3. (mit einem Fahrzeug beschädigen) poškodovati, podreti (z vozilom)

4. die Ernte: spravljati, ein Flugzeug Räder, Landeklappen: uvleči, vrniti v nevtralni položaj; in den Hochofen: polniti v, stresati v; Verluste: figurativ prigospodariti; sich einfahren figurativ postati navada, priti v navado

einfinden^*: sich einfinden priti, pojaviti se; (sich einleben) vživeti se

Eingang, der,

1. vhod; (Eintritt) vstop (v), dostop (do)

2. von Waren usw.: dotok; eines Schreibens: prejem, nach Eingang po prejetju; (eingegangene Post, Waren) prispela pošta, prispelo blago itd.

3. (Anfang) uvod

4. in der Steuerungstechnik: vložek; Elektrizität vtičnica; Eingang finden in priti v, najti pot v; sich Eingang verschaffen in priti v; einer Sache Eingang verschaffen uvesti kaj

einkommen^* dotekati; einkommen um etwas prositi za, zaprositi za; Sport prispeti na cilj; (einfallen) priti na misel

einstellen

1. postaviti v/noter/pod streho; ein Auto: dati v garažo

2. (anstellen) nastaviti, vzeti v službo, zaposliti

3. (beenden) opustiti, prekiniti, ukiniti, prenehati z

4. Technik nastaviti, naravnavati, naravnati, regulirati; umeriti, uravnati; Chemie Konzentration: ugotavljati

5. einen Rekord: izenačiti sich einstellen (entstehen) nastati, pojavljati se, Gleichgewicht: vzpostaviti se; postaviti se; Frühling: priti; sich einstellen auf prilagoditi se (čemu); (sich vorbereiten) pripraviti se na

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

Einzug, der, vstop, prihod, vkorakanje; in eine Wohnung: vselitev; Technik podajanje, dodajanje, von Garn: dovajanje, des Fadens: vdevanje, vdev; beim Drucken: umik, zamik; Einzug halten in priti v, prodreti v

ekstáza ecstasy; rapture; medicina ecstasy; trance

pasti v ekstázo to be thrown into a state of ecstasy
biti v ekstázi to be enraptured, to go into raptures (ob, nad over), to be carried away (by), to be in ecstasies (at, over), to be entranced (by)
priti v ekstázo to grow ecstatic
spraviti v ekstázo to enrapture

ekstáza éxtasis f

priti v ekstazo extasiarse (ob ante)

ēlābor -lābī -lāpsus sum

1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.

2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.

3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.

embarazar [z/c] ovirati, zadrževati, odlašati

embarazarse v zadrego priti; zanositi; zadrževati se

embarrancar [c/qu] obtičati (v močvirju); pomorstvo nasesti

embarrancarse obtičati, ne naprej priti

emmancher [ɑ̃mɑ̃še] verbe transitif opremiti z ročajem, držajem, toporiščem (un marteau kladivo); familier vtakniti; familier začeti, sprožiti, spraviti v tek (une affaire zadevo)

s'emmancher priti v tek
cela s'emmanche mal to se slabo začenja

enfer [ɑ̃fɛr] masculin pekel; figuré peklenske muke

les Enfers (myth) podzemeljsko prebivališče duš umrlih; figuré oddelek v knjižnici s knjigami, ki so publiki prepovedane
bruit masculin d'enfer peklenski hrup
aller en enfer iti, priti v pekel
aller, mener un train d'enfer dirjati, drveti v peklenskem tempu
il a l'enfer dans le cœur, dans l'âme vest ga grize; poln je sovraštva
jouer un jeu d'enfer igrati tvegano igro
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) volja je dobra, a meso je slabo

entente [ɑ̃tɑ̃t] féminin razumevanje; sporazum, dogovor; commerce pogodba; poravnava

entente sur les prix dogovor o cenah
mot masculin à double entente dvoumna beseda
arriver, parvenir à une entente priti do sporazuma
avoir l'entente de quelque chose razumeti se na kaj
conclure des ententes commerciales skleniti trgovske pogodbe

enter [éntə]

1. neprehodni glagol
nastopiti; lotiti se; zatopiti se; sodelovati; prijaviti se; domisliti se, razumeti; udeležiti se

2. prehodni glagol
vstopiti, izlivati se; postati član (društva), včlaniti se; prijaviti se; zapisati, začeti; vknjižiti; cariniti; namestiti

to enter an appearance pokazati se na sestanku
to enter the church postati duhovnik
to enter to the credit of s.o. vknjižiti komu v dobro
to enter to the debit of s.o. vknjižiti v breme koga
to enter one's name vpisati se
to enter the goods deklarirati blago
to enter one's mind (ali head) priti komu na misel
to enter a treaty skleniti pogodbo
to enter short premalo deklarirati
to enter the war začeti vojno
to enter inwards (outwards) prijaviti za uvoz (izvoz)

enter into neprehodni glagol
prodreti; sodelovati; lotiti se

I enter into your feelings razumem vas, sočustvujem z vami
enter into an arrangement sporazumeti se
enter into a contract skleniti pogodbo
enter into business relations navezati poslovne stike
enter into details spustiti se v podrobnosti
enter into a treaty skleniti pogodbo
enter into one's mind na misel priti
enter into correspondence with s.o. začeti si s kom dopisovati
enter into obligations prevzeti obveznost

entfalten razgrniti; razgrinjati; sich entfalten razgrinjati se; (öffnen) odpreti/odpirati se, Blüten: razcveteti se, Talente, Kräfte: razvijati razviti (sich se) , zur vollen Höhe: razmahniti se; Pracht, Prunk: razkazovati, kazati; sich entfalten figurativ priti do izraza

entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)