Franja

Zadetki iskanja

  • fall*1 [fɔ:l]

    1. neprehodni glagol (in, to, from)
    pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
    zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

    2. prehodni glagol
    ameriško, narečno sekati drevesa

    o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
    to fall asleep zaspati
    to fall to blows stepsti, spopasti se
    to fall due zapasti (menica)
    to fall dumb onemeti
    to fall from favour pasti v nemilost
    to fall flat doživeti neuspeh
    to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
    to fall from grace grešiti
    to fall in love zaljubiti se
    to fall in two razpoloviti se
    to fall into habit navaditi se
    to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
    to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
    to fall into a rage pobesneti
    to fall heir to podedovati po
    to fall to pieces razpasti
    to fall on a sword figurativno narediti samomor
    to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
    his face fell kislo je pogledal
    to fall to one's lot biti komu usojeno
    to fall between two stools usesti se med dva stola
    to fall into oblivion biti pozabljen
  • fantaisie [fɑ̃tezi] féminin domišljija, fantazija; muha(vost), kaprica, volja; okus; naziranje

    de fantaisie modni, pisan, fantazijski
    article masculin, étoffe féminin, tissu masculin de fantaisie modni artikel, modno blago, modna tkanina
    bijouterie féminin de fantaisie nepristen nakit
    cravate féminin de fantaisie pisana kravata
    magasin masculin de fantaisie trgovina z modnim blagom
    objets masculin pluriel de fantaisie galanterijsko blago
    pain masculin de fantaisie luksusno pecivo
    il n'a aucune fantaisie on je brez fantazije, brez izvirnosti
    agir selon sa fantaisie po svoje narediti
    donner libre cours, se laisser aller à sa fantaisie prepustiti se svoji fantaziji
    il me prend la fantaisie de ... loti se me volja, da ...
    il fut pris d'une fantaisie subite nenadoma ga je prijelo, se mu je zahotelo
    prendre un nom de fantaisie privzeti čisto izmišljeno ime
    vivre à sa fantaisie živeti po svoji (mili) volji
  • farcir [farsir] verbe transitif nadevati (perutnino, paradižnike, itd.), figuré natrpati

    farcir un discours de citations natrpati govor s citati
    se farcir natrpati se (de z); populaire težko prenašati; narediti kaj neprijetnega
  • faux pas [fopá] (faux pasa) [-ja] franc. m knjiž. passo falso:
    narediti, zagrešiti faux pas fare un passo falso
  • felacij|a ženski spol (-e …) die Fellatio
    narediti felacijo fellationieren, fellieren
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • fidēs2 -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

    I.

    1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

    2. occ.
    a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
    b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

    3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

    4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

    5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

    II.

    1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

    2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

    3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

    Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.
  • fifty2 [fífti] pridevnik
    petdeset

    to have fifty things to tell (do) imeti veliko povedati (narediti)
  • fíga (-e) f

    1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
    suhe fige fichi secchi

    2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

    3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
    jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
    prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

    4. pog.
    a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
    figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
    to je eno figo vredno non vale un fico secco
    b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
    figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
    c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
    Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
    pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
    pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
    kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
    biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
  • Figur, die, (-, -en) figura (auch beim Schach, in der Rhetorik, Philosophie), Kunst, Sport Eislauf, Mathematik lik; menschlich: postava; abwertend für Menschen: pojava; eine gute/schlechte Figur machen narediti dober/slab vtis, dobro/slabo se odrezati
  • fill1 [fil]

    1. prehodni glagol (with)
    (na)polniti, nasititi; prenapolniti, natrpati; napihniti; zamašiti; plombirati (zob); zasesti, zadovoljiti, izvršiti, izpolniti; izrabiti

    2. neprehodni glagol
    polniti se; nabrekniti; zamašiti se; napolniti se

    to fill the bill biti primeren
    to fill one's glass natočiti si kozarec
    to fill an order izvršiti naročilo
    to fill s.o. with a story narediti na koga vtis
    ameriško to fill a prescription narediti zdravilo po predpisu
    gledališče to fill a role igrati vlogo
    to fill s.o.'s place nadomeščati koga
    to fill a tooth plombirati zob
    filling at the price dober in poceni
  • film samostalnik
    1. (posneta zgodba) ▸ film
    ameriški film ▸ amerikai film
    koprodukcijski film ▸ koprodukciós film
    kultni film ▸ kultuszfilm, kultfilm
    družinski film ▸ családi film
    posneti film ▸ filmet forgat, kontrastivno zanimivo filmez
    predstaviti film ▸ filmet bemutat
    gledati film ▸ filmet néz
    prizor iz filma ▸ filmjelenet
    vloga v filmu ▸ filmszerep
    oskar za film ▸ filmért járó Oscar
    scenarij za film ▸ filmforgatókönyv
    igrati v filmu ▸ filmben játszik, filmben szerepel
    snemanje filma ▸ filmforgatás
    režiser filma ▸ filmrendező
    film po romanu ▸ regény alapján készült film
    film s podnapisi ▸ feliratos film
    Je lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
    Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
    Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
    Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

    2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ film
    avtorski film ▸ szerzői film
    žanrski film ▸ zsánerfilm
    eksperimentalni film ▸ kísérleti film
    evropski film ▸ európai film
    Oba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.
    hollywoodski film ▸ hollywoodi film
    oddaja o filmu ▸ filmről szóló műsor, filmről szóló adás
    knjiga o filmu ▸ filmről szóló könyv
    zgodovina filma ▸ filmtörténet
    ukvarjati se s filmom ▸ filmmel foglalkozik
    Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

    3. (trak za snemanje) ▸ film
    fotografski film ▸ fényképfilm
    škatlica za film ▸ filmdoboz
    Kaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?
    razvijanje filma ▸ film előhívása
    posneti na film ▸ filmre visz
    ujeti na film ▸ filmre visz
    Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
    Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

    4. (tanek sloj) ▸ film, filmréteg
    zaščitni film ▸ védőfilm
    Zaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
    Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.
    tanek film ▸ vékony film
    Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

    5. (miselna predstava) ▸ film
    film se odvrti komu ▸ valaki előtt lepereg a film
    film se vrti komu v glavi ▸ valaki fejében forog a film
    film se zavrti komu pred očmi ▸ valakinek lepereg a szemei előtt élete filmje
    Pred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
    Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
    Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.
  • finger1 [fíŋgə] samostalnik
    prst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)

    to burn one's fingers opeči si prste
    his fingers are all thumbs zelo je nespreten
    by a finger's breadth komaj, za las
    to be finger and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
    to have a finger in (the pie) imeti svoje prste vmes
    to have s.th. at one's finger tips (ali ends) imeti kaj v malem prstu
    my fingers itch komaj čakam
    to the finger nails popolnoma
    one can number them on one's fingers človek bi jih lahko seštel na prstih
    to keep one's fingers crossed držati figo
    to lift one's little finger preveč piti
    to look through one's fingers spregledati kaj, skozi prste gledati
    to lay (ali put) a finger on s.th. imeti svoje prste vmes
    not to raise (ali lift) a finger on behalf of niti s prstom ne migniti zaradi
    to snap one's fingers biti ravnodušen do česa
    to twist round one's (little) finger oviti si okoli prsta
    one can do with a wet finger to je lahko narediti
    within a finger's breadth of one's ruin na robu propada
    index (ali first) finger kazalec
    middle finger sredinec
    ring finger prstanec
    little finger mezinec
  • fingern otipavati (s prsti), igrati se z; fingern aus potegniti iz/ven (s prsti); (stehlen) ukrasti; figurativ eine Sache fingern (zuwege bringen) urediti, narediti
  • finishing2 [fínišiŋ] pridevnik
    končen

    finishing coat zgornji omet
    finishing school višja dekliška šola
    to give the finishing touch narediti zadnje poteze
    to put the finishing hand (ali stroke) izdelati, izbrusiti, zgladiti, apretirati
    šport finishing point (ali post) cilj
    the finishing blow (ali stroke) zadnji, smrtni udarec
    finishing process izgotovitev; oplemenitev; apretiranje
  • fire1 [fáiə] samostalnik
    ogenj, plamen, požar; streljanje
    figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

    to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
    medicina St. Anthony's fire šen
    between two fires med dvema ognjema
    a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
    to catch (ali take) fire vneti se
    fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
    fire department požarni oddelek
    to go through fire and water mnogo pretrpeti
    to lay a fire pripraviti za zakurjenje
    to open fire začeti obstreljevati
    out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
    to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
    to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
    vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
    to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
    to be on fire goreti
    there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
    to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
    to strike fire izkresati ogenj
    withering fire uničevalen ogenj
    running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike
  • fit5 [fit] pridevnik (fitly prislov) (for)
    primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben; zdrav; vreden

    to feel (ali keep) fit dobro se počutiti
    fit to eat užiten
    I was fit to die of shame najraje bi se bil v tla udrl od sramu
    as fit as a fiddle zdrav ko riba
    more than is fit čezmerno, pretirano
    I was fit to malo je manjkalo, da nisem
    to think fit to odločiti se; raje narediti
    to run to be fit to burst teči, dokler nam ne zmanjka sape
    pogovorno I laughed fit to burst malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha
    not to be fit to ne moči
  • floor2 [flɔ:] prehodni glagol
    deske položiti
    pogovorno premagati, vreči, ugnati; zbegati

    to floor the examiner odgovoriti na vsa izpitna vprašanja
    to be floored pasti pri izpitu; biti presenečen
    sleng to floor the paper odlično narediti pismeni izpit
    to floor a question zadovoljivo odgovoriti na vprašanje
  • fōrmula -ae, f (demin. fōrma)

    I.

    1. majhna (lepa) podoba ali postava, lepota: hanc vigilare oportet formulam atque aetatulam Pl.

    2. metaf.
    a) pravilo, vodilo: f. consuetudinis, disciplinae Ci., sunt formulae de omnibus rebus constitutae Ci., haec formula reges excepto sapiente tenet H., antiqua imperii f. L. stare razmere.
    b) occ. obrazec, formula, in to α) obrazec pogodbe, pogodba: milites ex (po) formula accipere ali paratos habere L., Lampsacenos in sociorum formulam referre L. po pogodbi narediti za prave zaveznike, Africam ali nationem in provinciae formulam redigere Vell. provinco narediti, ustanoviti iz Afrike (naroda). β) cenzorski davčni obrazec, odredbina, cenovnik, cenik: f. censendi L., censum agere ex formula L. γ) (kot jur. t. t.) pravni obrazec, besedilo: ista formula testimonii atque orationis tuae Ci., f. sponsionis angustissima Ci., gloria militaris vestris formulis anteponenda est Ci., formulae postulationum, testamentorum Ci., stipulationum et iudiciorum Ci., iuris consultorum Ci., causa Tullii tota continetur praetoris formulā Ci., ad eas formulas privata lis accommodatur Ci., expressae sunt ex uniuscuiusque iniuria a praetore formulae Ci., earum rerum formulam componere Val. Max., atrocitas formularum Q.; od tod meton.: formulā cadere (excidere) Ci., Sen. ph., Q., Suet. izgubiti pravdo. —

    II.

    1. model: f. calcei Arn. čevljarsko kopito.

    2. vodotok, vodovodna cev: Front.
  • fotografirati glagol
    (narediti posnetek) ▸ fényképez, fotózik, fotografál
    fotografirati ljudi ▸ embereket fényképez
    fotografirati pokrajino ▸ tájat fényképez
    fotografirati s fotoaparatom ▸ fényképezőgéppel fotózik
    fotografirati se gol ▸ meztelenül fényképezkedik
    fotografirati z bliskavico ▸ vakuval fotózik
    fotografirati poroke ▸ esküvőket fotózik
    fotografirati dogodek ▸ eseményt fotózik
    Po uspešnem ulovu se z ribo še fotografirajo in jo spustijo nazaj v vodo. ▸ A sikeres fogás után a halat még lefényképezik, majd visszaengedik a vízbe.
    Ljubiteljsko je začel fotografirati v petem ali šestem razredu gimnazije. ▸ A gimnázium ötödik vagy hatodik osztályában kezdett kedvtelésből fotózni.
    Nosila je obleke najbolj znanih modnih oblikovalcev in se fotografirala za naslovnice modnih časopisov.kontrastivno zanimivo A legismertebb divattervezők ruháit viselte és a róla készült fotók a divatlapok címlapjain szerepeltek.