Franja

renard [rənar] masculin lisjak (tudi figuré), lisica; lisičje krzno; figuré neorganiziran delavec; stavkokaz; vieilli, figuré vohun; izdajalec; technique luknja, reža, skozi katero se izgublja, uhaja voda

renard argenié, bleu, blanc srebrna, modra, polarna lisica
un fin renard (familier) (pravi) lisjak, zvitorepec
chasse féminin au renard lov na lisico
col masculin de renard ovratnik iz lisičjega krzna
tanière féminin, terrier masculin du renard lisičina
écorcher le renard, piquer un renard (vieilli) bljuvati, bruhati
porter un renard argenté nositi krzno srebrne lisice
tirer au renard (familier) ne hoteti (iti naprej), skušati se zmuzniti

répéter [repete] verbe transitif ponoviti, ponavljati, še enkrat reči ali napraviti; naštudirati, uvežbati (tudi théâtre); physique odbiti, odsevati; juridique zahtevati nazaj (ses frais sur quelqu'un svoje stroške od koga)

se répéter ponavljati se; physique odbijati se
répéter une leçon, un rôle, une danse, un essai ponoviti lekcijo, vlogo, ples, poskus
ne pas se le faire répéter deux fois ne si pustiti dvakrat reči
un secret ne doit pas se répéter tajnost se ne sme povedati, izdati (komu drugemu naprej)

rest⁴ [rest] neprehodni glagol
ostati, preostati, biti preostanek (of česa)

rest assured that I will do my best bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji moči
to rest with biti v rokah, biti odvisen od
it rests with you to decide vi odločite; vaša stvar je, da odločite
it does not rest with me to decide odločitev ni v mojih rokah
the affair rests a mystery zadeva (stvar) ostaja (je še naprej) skrivnost

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

re-tardō -āre -āvī -ātum (re in tardāre) zadržati (zadrževati, zadržavati), pomuditi (pomujati), (za)muditi koga, ustaviti (ustavljati): V., N., O., T., Col. idr., aliquem in viā retardare Ci., Tigranen magnis copiis minitantem Asiae retardavit Ci., inundationibus Tiberis retardatus Suet., mulierum menses retardati Plin., rete tum antecedendo tum retardando Ci. v hitenju naprej in zaostajanju; med.: motus stellarum retardantur Ci. zvezde se počasi premikajo; metaf. zadržati (zadrževati, zadržavati) koga, preprečiti (preprečevati) komu kaj, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, braniti komu, čemu: Epaminondae retardavit impetus N., animos, celeritatem, loquacitatem, cupiditatem Ci., tua ne retardet aura maritos H. da tvoja milina ne naredi soproge vnemarne, da tvoja milina ne omlači soprogov, retardare aliquem a scribendo Ci., a scribendi studio Plin. iun.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

right³ [ráit] prislov
prav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takoj

right off, right away ameriško takoj, na mestu
right after dinner takoj po večerji
right ahead, right on ravno, premo, naravnost (naprej)
right in the middle prav v sredi(ni)
(rotten) right through (gnil) skoz in skoz (popolnoma)
right turn! vojska na desno!
right eyes! vojska pogled na desno!
right up strmo navzgor (kvišku)
right well zelo (dobro), celó
Right Honourable britanska angleščina ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)
I am right glad zelo sem vesel
to come right in ameriško iti naravnost noter
to get s.th. right pravilno, popolnoma razumeti
nothing goes right with me vse mi gre narobe, nič mi ne uspe
to guess right prav(ilno) uganiti
he hit right and left udrihal je desno in levo, na vse strani
to know right well prav dobro vedeti
if I remember right če se prav spomnim
to put (to set) right spraviti v red, urediti
it serves him right prav mu je
to turn right obrniti se, zasukati se

ríniti to push, to shove

ríniti naprej to push forward
ríniti v nevarnost to run one's head into danger
ríniti z glavo skozi zid (figurativno) to bump (ali to batter) one's head against a (brick) wall
ríniti se skozi to push one's way through, (prebijati se) to rub along

ríniti pousser

riniti se se pousser, se presser, se bousculer
riniti se v ospredje se pousser (ali se glisser, se hisser) au premier rang (tudi figurativno)
riniti se naprej se pousser en avant, se faufiler (pour passer) devant, jouer des coudes, figurativno se mettre en avant (ali en évidence, en vedette)
riniti se za kom (v prostor) chercher à entrer après quelqu'un

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

ripromettere, ripromettersi^* v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ riprometto) nadejati se, obetati si; čakati, pričakovati; obljubiti, obljubljati si:
quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto letos pričakujemo dobro letino
d'ora in poi mi riprometto di ubbidirlo odslej naprej obljubljam, da ga bom ubogal

rìt (ríti) f

1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere

rôjstvo naissance ženski spol ; (Kristusovo) la Nativité

pred (po) Kristusovim rojstvom (rojstvu) avant (après) Jésus-Christ
pri rojstvu à la naissance, en naissant
od njegovega, njenega rojstva naprej dès sa naissance
Francoz po rojstvu Français de naissance (ali d'origine), de nationalité française
kontrola (omejevanje) rojstev contrôle moški spol (limitation ženski spol) des naissances
število rojstev (rodnost) nombre moški spol des naissances, natalité ženski spol

rôjstvo nacimiento m

pred (po) Krist. rojstvom (-vu) antes (después) de Jesucristo
pri rojstvu al nacer
od mojega rojstva (dalje, naprej) desde mi nacimiento
po rojstvu iz ... oriundo, natural (de)
Francoz po rojstvu francés de origen, de nacionalidad francesa
omejevanje rojstev limitación f de la natalidad
kontrola (reguliranje) rojstev control m (regulación f) de los nacimientos
nazadovanje (povečanje) rojstev descenso m (aumento m) de natalidad
preprečevanje rojstev prevención f de nacimientos
število rojstev (rodnost) natalidad f

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

roll on neprehodni glagol
odvijati se, potekati, teči, nadaljevati se

time roll ons on čas teče naprej
roll on! sleng naj ta čas pride kmalu!
rationing ends in May -- roll on, May! racioniranja bo konec v maju --pridi že, o maj!

rub on neprehodni glagol
pot si utirati; razumeti se (z), živeti v kar dobri slogi (z)

I manage to rub on grem lepo počasi svojo pot naprej
I think they rub on mislim, da se dobro razumejo

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

ructuōsus 3 (ructus) poln riganja (bruhanja, bljuvanja): ructuosos spiritus geminare Caelius ap. Q. ob vsakem vdihu enkrat rigniti, rigati kar naprej.