Franja

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

prune [prün] féminin sliva, češplja; adjectif, invariable temno vijoličaste barve

pour des prunes zastonj, za prazen nič
compote féminin de prunes slivov kompot
confiture féminin de prunes češpljeva marmelada
des prunes! (populaire) kaj še! figo!
eau-de-vie féminin de prune, de la prune slivovka
robe féminin prune obleka temno vijoličaste barve
tarte féminin aux prunes češpljev kolač
avoir sa prune (populaire) biti pijan, nadelan
ce ne sont pas des prunes! to niso malenkosti! to gre predaleč!

pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
¡pues qué! nič za to!
¡ea pues! daj! no! na noge!
¡venga pues! le daj(te)!
pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
¡pues no! nikakor!
¡pues sí! seveda! naravno!
¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
¡pues bien! daj! no! no torej!
¿pues no? kajne?
Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili

pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)

1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).

2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

puzzo m

1. smrad (tudi pren.):
dare, mandare puzzo smrdeti
qui c'è puzzo d'imbroglio tukaj smrdi po prevari

2. pren. pog. prevelik poudarek; hrup, kraval:
quanto puzzo per una cosa da nulla veliko hrupa za nič

qualcōsa pron.

1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo

quam (adv. acc. sg. f. relat. pron. quī)

I. kako? kako zelo? v kolik(šn)i meri? Ker quam vedno stopnjuje, stoji nav. pred adj. in adv., redko pred glag. in subst. v neodvisnem vprašanju in vzkliku (obliki ret. vprašanja): Pl., Ter., Q. idr., quam multis custodibus opus erit? Ci., quam veri simile est? Ci., quam diu vos eludet? Ci., quam multa quam paucis! Ci., quam cito illa omnia ex laetitiā … ad luctum reciderunt! Ci., quam cupiunt laudari! Ci.; v odvisnem vprašalnem stavku: Ter., V., Petr., Q. idr., quam sit amicus, adtendite Ci., quod quam late pateat, videtis Ci., videte, quam despiciamur Ci. kako zelo, quam hostis sit, animadvertite Ci. —

II. relat. kakor, kot, ko (nego, li).

1. pogosto v soodnosnosti z determinativnim tam: quid tam populare quam libertas? Ci., non tam generosus quam pecuniosus N. ne toliko plemenit kot bogat, denaren (manj plemenit kot bogat, bolj bogat kot plemenit), si tam cavere potuisset quam metuere solebat Ci.; ret. z izpuščenim tam: Tib., homo non, quam isti sunt, gloriosus L., obicias illi, quam voles saepe Ci. kolikorkrat hočeš, nocte (sc. hiemem), quam longa (sc. est) V. vso dolgo noč (zimo). Od tod pogosto pri possum (queo): tam consimilis (sc. imago) est, quam potest Pl. pravzaprav: je tako podobna, kakor le more (namreč biti podobna) = je kolikor (le) mogoče podobna, je kar najbolj podobna, tam confido, quam potest Pl. kar le mogoče; brez tam: tusa cribrataque vino quam possit excellenti Plin. s kolikor (kar le) mogoče izvrstnim vinom; pogosteje s superl.: quam celerrime potuit C. kakor hitro (brž ko, čim hitreje) je mogel, kolikor mogoče hitro, kar najhitreje, quam maximā possum voce dico Ci. s kar najmočnejšim glasom, kar najglasneje, quam verissime potero, dicam S. kar najbolj po resnici, quam queas minimo Ter. če se izpusti glag. possum (queo), nastanejo govorniški obrati kakor npr.: quam magnus (maximus) numerus C. kolikor mogoče veliko (kar največje) število, quam magnis itineribus C. s kar najbolj pospešeno hojo, v kar najhitrejših pohodih, cena quam opima Auct. b. Hisp. kar najobilnejša, quam plurimi colles C. ali dies Plin. iun. ali quam plurimae serpentes N. kar največ … , quam plurimo vendere Ci. kar najdražji, sementes quam maximas facere C. kar najobilneje (največ) zasejati, supplicium quam acerbissimum Ci. kar najhujša (najostrejša), quam primum Ci. idr. brž (prej) ko mogoče, kar najhitreje, quam maxime Ter., Ci. idr. kolikor le mogoče, neizrečeno, quam saepissime, longissime, diutissime, minime idr. kolikor mogoče pogosto (dolgo, malo), kar najpogosteje (najdlje, najmanj) itd. Ret. se nadomešča determinacija s tantus: Ci., L. ali sic: quam … nimbi crepitant, sic heros V.

2. nanašajoč se na komparative ali komparativne izraze
a) za komparativi: ignoratio futurorum malorum utilior est quam scientia Ci., eum magis milites quam qui praeerant suspiciebant N., amplius quam centum iugera N., potius quam N. idr., his quam physicis potius credendum Ci., atrocius quam pro numero hostium L. kot je bilo treba glede na število sovražnikov. V drugem členu (quam) s popolnim stavkom: epulabatur luxuriosius, quam qui aderant perpeti possent N. razkošneje, kot so mogli … , prerazkošno, da bi bili mogli navzoči prenašati, periturum se potius dixit, quam cum flagitio rediret N.; tako tudi quam ut, quam qui (relativni sklop) za komparativom, ki zaznamuje previsoko stopinjo: indulgebat sibi liberalius quam ut invidiam vulgi effugere posset N., maior sum, quam cui possit Fortuna nocere O. prevelika (prevzvišena) sem, da bi mi mogla … Za komp. plus, amplius, minus, longius se quam tudi izpušča: plus septingenti C. več kot, spatium amplius pedum CCC C.; ko se primerjata s quam dve lastnosti enega subj., lahko stoji v obeh členih komp.: ne libentius haec in illum evomere videar quam verius Ci. bolj iz posebnega veselja kot iz prepričanja, Caecina recuperare gloriam avidius quam consultius properabat T., Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt L. bodisi samo v prvem členu z magis opisani ali nam. njega pravi komp.: ad dicendum veniebat magis audacter quam parate Ci., Agricolae … ingenium … speciem excelsae … gloriae vehementius quam caute appetebat T. (v sl. stoji v vseh treh primerih v prvem členu „bolj“ s poz., v drugem „kot“ s poz.). Po nekakšnem anakolutu stoji lat. adj. v obeh členih v poz.: claris quam vetustis maioribus T. bolj slavnih kot starih prednikov, tacita bona est mulier quam loquens Pl. Tako tudi pri primerjanju dveh subst.: nec me mea ars quam (bolj ko) benevolentia perturbat Cu., cedere loco consilii quam formidinis arbitrantur T. Nanašaje se na superl. s pomenom krepkejšega komp.: cum tyranno, quam qui umquam saevissimo L.
b) za komparativnimi izrazi; taki so: malle (pleonast. magis malle, potius malle), velle, praestare, probare, statuere idr.: Pl., Ter., N. idr., perire maluit quam navem relinquere N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., eos laudare quam lugere praestabit Ci., pacem quam bellum probabam T., statuit congredi quam cum tantis copiis refugere N.; nadalje za alius, aliter (s kako nikalnico), contra, secus, aeque, iuxta, supra, ultra, perinde, diversus, dissimilis: Pl., Suet. idr., nihil aliud quam bellum comparare N. (gr. οὐδὲν ἀλλ' ἤ) nič drugega kot … = zgolj, le; z izpuščenim alius: ne quis (sc. alius) Asiae rex sit quam ille Cu., quid est compati quam cum alio pati Tert., quid de vestro iure … contra quam proposueram, disputabo? Ci., ne quid fiat secus quam voluimus Ci. ep., iuxta eam rem aegre passi patres, quam cum consulatum vulgari viderent L., corpus patiens inediae … supra quam cuiquam credibile est S., nec ultra moratus quam dum … auxilia conciret T.; za števnimi pojmi: Pl., Col., Suet. idr., sexiens tanto quam quantum satum sit Ci., ut vix dimidium, quam quod acceperat, tradiderit L., multiplex quam pro numero damnum est L.

3. poseb. pogosto za komparativnimi časovnimi izrazi: prius, ante, antea, post, postea (prim. priusquam, antequam itd.): Ter., C., V., H., N., Pr. idr., prius itaque quam alter consequi posset L., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tanti mali videro Ci., neque ante dimisit eum, quam fidem dedit adulescens L., Achaei non antea ausi capessere bellum, quam … revertissent legati L., non multo post, quam tu a me discessisti Ci. ep., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S.; tako tudi za: pridie, postridie, postero (tertio, septimo) die idr.: haec epistula est pridie data quam illa Ci. ep., cum postridie eo venissemus, quam apud Catulum fuissemus Ci., postero die, quam venit L., septimo die, quam profectus erat L., die vicesima, quam creatus erat, dictaturā se abdicavit L., terram attingere ore triduo proximo, quam sit genitus, negant posse Plin.

quattrino m

1. novčič, belič

2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve

qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

¿qué dices? kaj praviš
¿por qué? zakaj?
¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
el qué dirán govoričenje ljudi
¡qué vista! kakšen pogled!
¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
¡a mí qué! kaj me (to) briga!
¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!

quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

quedarse cortado čisto zbegati se
quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
quedarse hasta el fin do konca zdržati
quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
quedarse tieso otrpniti od mraza
quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
quedarse con a/c obdržati kaj
me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
quedarse en el sitio (fig) umreti
se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
quedarse por ostati kot nadomestilo za

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

qui² [ki] pronom kdo, koga

qui a sonné? kdo je pozvonil?
qui as-tu rencontré? koga si srečal?
à qui d'autre faut-il s'adresser? na koga drugega se je treba obrniti?
qui ni quoi prav nič, sploh nič
un je ne sais qui poljuben
à qui le tour? kdo je na vrsti?
qui va là? qui vive? kdo je (tam)?
avoir toujours réponse au qui-va-là ne imeti zavezanega jezika
être sur le qui-vive na vse paziti
se tenir sur le qui-vive paziti, varovati se
qui est-ce qui kdo
qui est-ce que koga
qu'est-ce qui kaj (l. sklon)
qu'est-ce qui te plaît ici? kaj ti je všeč tu?

quídam moški spol nekdo

un quídam nepomemben človek, nič

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

quits [kwits] povedkovnik pridevnik
izravnan, poravnan, bòt (with)

to be quits poravnati račune
to be quits with s.o. maščevati se komu
to call it quits odnehati
to cry quits sprejeti poraz, končati prepir
to get quits with s.o. pobotati se
double or quits dvojno ali nič (pri igri na srečo)

quoi [kwa] pronom

1. kaj

quoi de neuf? kaj je novega?
en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
à quoi bon? čemu?
quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?

2. kar

après quoi, sur quoi nakar
sans quoi sicer
il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
«Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
comme quoi (familier) kar dokazuje
il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...

3.

quoi que karkoli
quoi que tu fasses karkoli napraviš
pour quoi que ce soit za karkoli