Franja

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

tout [táut]

1. samostalnik
(hotelski) nameščenec, ki lovi in vabi goste; nabiralec kupcev, odjemalcev
šport skrivni opazovalec pri konjskih treningih (ki potem daje informacije za dirke); špijoniranje

2. neprehodni glagol
pogovorno povabljati, nabirati (goste, kupce, glasove); skrivaj opazovati konjske treninge in potem dajati informacije (za dirke)
prehodni glagol
vsiljivo nabirati hotelske goste, kupce, glasove; nadlegovati; špijonirati (za kom); čezmerno hvaliti, slaviti

he was touted as a friend of the people hvalili so ga na vso moč kot prijatelja ljudstva

traj|en (-na, -no)

1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)

2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd

3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig

4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten

5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend

trapo moški spol cunja; jadro; rdeča ruta bikoborcev; bikoborčev plašč

a todo trapo s polnimi jadri, na vso moč
poner a uno como un trapo koga grobo ozmerjati
soltar el trapo v smeh (jok) bruhniti
los trapos de cristianar (fam) gala obleka

trátiti (-im) imperf. spendere, sprecare, sciupare, consumare, dilapidare, perdere:
tratiti denar spendere denaro
tratiti moč perdere la forza
tratiti čas perdere tempo

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

true¹ [tru:]

1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase

true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo

2. prislov
resnično; zares

to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti

3. samostalnik

the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno

trust¹ [trʌst] samostalnik
zaupanje (in v)
trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija
ekonomija trust, kartel, koncern

in trust v shrambi, deponiran
on trust na kredit; na pošteno besedo
trust money pupilarni denar
breach of trust zloraba zaupanja, verolomstvo
the steel trust jeklarski trust
he is our sole trust on je naše edino upanje
to be in a position of trust biti na zaupnem (odgovornem) položaju
to commit to s.o.'s trust zaupati komu v varstvo
to give trust odobriti kredit, dati na kredit
to hold in trust for hraniti, upravljati za (koga)
to leave s.th. in trust with s.o. zaupati komu kaj, dati v varstvo
to place (to put) one's trust in zaupati (komu), zanesti se na (koga)
there is no trust to be placed in him nanj se ni moč zanesti
to put (to repose) trust in zaupati (se) komu
to take on trust vzeti na kredit
you must take what I say on trust morate mi to verjeti na besedo
to watch over one's trust paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupana

tuli|ti (-m) zatuliti heulen; (rjoveti) brüllen; množica, pijanci: johlen, grölen; pes: jaulen, heulen
tuliti na vso moč (jokati) Rotz und Wasser heulen
otrok: plärren
tuliti v luno ipd.: (etwas) anheulen
figurativno tuliti v isti rog ins selbe Horn blasen
tuliti v luno den Mond anbellen, anheulen
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
začeti tuliti losheulen
figurativno tuliti kot žival wie ein [Schloßhund] Schlosshund heulen
figurativno (to je,) da bi tulil! (das ist) zum Schreien!

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

tvóren creador; productivo; activo

tvorna moč fuerza f creadora
tvorni način (gram) voz f activa

účen¹ of teaching, of instruction

účna moč a qualified teacher
účna sredstva teaching aids pl, means of instruction
účna doba apprenticeship
účno osebje teaching staff
účni načrt (school) curriculum, syllabus
účni zavod educational establishment, school, college, academy
účna metoda teaching method
účni predmet subject of instruction
účna stroka branch of study (ali of learning)

účen d'enseignement, d'apprentissage

učna doba (temps moški spol d')apprentissage moški spol
učna knjiga livre moški spol de classe (ali d'étude), manuel moški spol, cours moški spol, précis moški spol
učna metoda méthode ženski spol d'enseignement
učna moč enseignant moški spol, pédagogue moški spol
učni načrt plan moški spol d'études, programme moški spol des études, programme d'enseignement
učno osebje personnel enseignant
učna snov matière ženski spol d'enseignement
učna soba (salle ženski spol de) classe ženski spol
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
učni zavod établissement moški spol d'enseignement, institution ženski spol scolaire, école ženski spol

učíteljski de maestros (ali profesores)

učiteljski kolegij junta f de maestros; claustro m (de profesores)
učiteljski izpit examen m de reválida de los estudios del magisterio
učiteljski poklic profesión f docente
učiteljska moč (učitelj) maestro m, profesor m

udáren shock(-); striking

udárne čete shock troops pl
udárna moč striking power, hitting power, striking force; vojska fighting efficiency

udáren de choc, de combat

udarna četa groupe moški spol (ali détachement moški spol) de choc (ali d'assaut)
udarna moč puissance ženski spol de combat (ali de choc), force combative, potentiel moški spol militaire

udáren (-rna -o) adj.

1. d'urto:
udarna sila, moč forza d'urto

2. voj. d'assalto:
udarni bataljon battaglione d'assalto

3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
udaren naslov titolatura ad effetto
udarna koračnica marcia vivace
ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
strojn. udarno kladivo mazza battente
voj. udarna igla percussore
grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto