Franja

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

Caucasus -ī, acc. -on (O., Stat.), m (Καύκασος) Kavkaz,

1. gorovje med Črnim in Hvalinskim morjem: Ci., V., O., Pr. idr., per inhospitalem Caucasum H. Od tod adj. Caucasius 3 Kavkazov, kavkaški: vertex V., montes Caucasii = Caucasus Mel., portae Plin. ozki prelazi med Kavkazom in Hvalinskim morjem; subst. Caucasiī -ōrum, m Kavkazijci, preb. na Kavkazu: Cu., Mel.

2. indijski Kavkaz (zdaj Hindukuš): Alexander Caucasum... transierat Cu.

3. ime nekega konja: Sil.

cavillor -ārī -ātus sum (cavilla)

1. šaljivo in žaljivo zbadati, dražiti koga, nagajati komu, norčevati se iz koga, posmehovati se komu: Suet., Gell., c. cum aliquo Ci. ep., L. koga dražiti, in eo cavillatus est Ci., inter cavillantes milites L. med šalami in burkami vojakov, tribunos plebei cavillans vocare L. jih je zbadljivo imenoval ljudske tribune, c. praetextam Ci., deos Val. Max., Tiberium sedere in senatu verba patrum cavillantem T.; occ.: cavillatus est aestate grave esse aureum amiculum Ci. se je pošalil.

2. puhlice (sofizme) iskati, izvijati se, brez osnove trditi kaj, prigovarjati komu ali čemu: cavillari tum tribuni L. so se izvijali, circa crus Plin.; z ACI: stridorem eum dentibus fieri cavillantur Plin.; s finalnim stavkom: omnibus modis cavillandum, ne quid... Tert. ubraniti je treba na vsak način... — Act. soobl. cavillō -āre: Prisc., Ven.; od tod pass. cavillatur Tert., pt. pf. cavillatus Ap.

cedíti (-ím)

A) imperf.

1. colare, filtrare

2. secernere

B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi

cefaleksin samostalnik
medicina (zdravilo) ▸ cefalexin
Običajno se uporabljata cefaleksin ali nitrofurantoin, ker štejeta kot varna za uporabo med nosečnostjo. ▸ Általában a cefalexint vagy a nitrofurantoint használják, mivel ezeket a terhesség alatt biztonságosnak tartják.

Celaenae -ārum, f (Κελαιναί) Kelene, mesto v Veliki Frigiji. Po mitičnem izročilu sta tukaj med sabo tekmovala Apolon in Marzia (Marsyas): L., Cu., Lucan., Plin., Stat. Od tod adj. Celaenaeus 3 kelenski: concubinus (= Attis, ki je po mitu rojen v Kelenah) Mart., amores Mart. Kibelina ljubezen do Atisa, buxus Stat. kelenska piščal.

celeber -bris -e, pozneje celebris -e

1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

2. met.
a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.

celina samostalnik
1. (večja površina kopnega) ▸ földrész, kontinensSopomenke: kontinent

2. (o delu države) ▸ szárazföldLetališče je na otoku, zato upoštevajte morebitno gnečo na mostu, ki povezuje celino z otokom Krkom. ▸ A repülőtér egy szigeten található, ezért kérjük, vegye figyelembe, hogy a szárazföldet a Krk szigettel összekötő hídon dugók lehetnek.

célula ženski spol celica, stanica

célula cancerosa (med) rakava celica
célula nuclear jedrna celica

cēna -ae, f (prim. st.lat. cesnas = sab. scensas = lat. cena, osk. kerssnaís = lat. cenis, umbr. sesna = lat. cenam, lat. carō, cortex, scortum, gr. κείρω strižem) pravzaprav „razrezovanje mesa in jedi“, od tod

1. kosilo, glavni obed Rimljanov okoli devete dnevne ure (med 3. in 4. uro popoldne), occ. pojedina, gosti: cenam apparare Ter., aliquem ad cenam invitare Ci., in cenam isti dabat apud villam Ci., sic cena ei coquebatur N., tempus cenae Sen. ph., cenae tempore Suet., c. lauta, sumptuosa Ci., magna H., luxuriosa Sen. rh., auguralis Ci., nuptialis Pl., Suet., in cenis grandibus Q., c. abundantissima Suet., pura Eccl. postna jed, post, post cenam Ci., Q., inter cenam Ci., super cenam Suet. = per cenam Suet. = in cena Cels. pri obedu, pri mizi; preg.: cenā comesā venire Varr. = prepozno, cenam rapere de rogo Cat. (o lačnih ljudeh).

2. met.
a) posamezna samostojna jed v okviru celega obeda ali pojedine: c. prima, altera, tertia Mart.
b) jedilnica Plin. (XII, 1, 5).
c) obedna družba, omizje: ingens cena sedet Iuv.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

Cerkev samostalnik
(organizacija) ▸ EgyházSopomenke: cerkev

Cethēgus -ī, m Ceteg, priimek Kornelijev. Poseb.

1. M. Cornelius Ceth. Mark Kornelij Ceteg, konz. l. 204, kot prokonz. je l. 203 premagal Magona v Insubriji: Ci., L. Enij ga slavi kot govornika, od tod: vocabula rerum,... priscis memorata Catonibus atque Cethegis H.

2. C. Corn. Ceth. Gaj Kornelij Ceteg, kot konz. je l. 197 premagal Galce v gornji Italiji, kasneje je bil razsodnik med Kartagino in Numidijo: L.

3. P. Corn. Ceth. Publij Kornelij Ceteg, l. 88 izobčen od Sule, kateremu se je pozneje pridružil: Ci.

4. C. Corn. Ceth., Gaj Kornelij Ceteg, usmrčen kot Katilinov sozarotnik: Ci., S.; preg.: Clodius accuset moechos, Catilina Cethegum Iuv.

chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
chaise à bascule gugalni stol
chaise à dos naslanjač
chaise longue ležalni stol
chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
chaise de malades bolniški stol
chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
chaise à porteurs nosilnica
chaise de poste poštna kočija
chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
chaise à vis vrtljiv stol
être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

chapel [čǽpəl] samostalnik
kapelica, cerkev; mrliška soba; tiskarna

to hold a chapel zborovati (združenje tiskarniških delavcev)
chapel of ease kapelica, postavljena med dvema občinama, podružnična cerkev
to keep a chapel biti pri maši

charnière [šarnjɛr] féminin šarnir; zglob; figuré preobrat, preokret

à la charnière de na stikališču, na prehodni točki
être à la charnière de deux époques biti na stikališču dveh dob, med dvema dobama

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje