čér écueil moški spol , récif moški spol
izogibati se čerem éviter les écueils
Zadetki iskanja
- češnja samostalnik
1. Prunus avium (drevo) ▸ cseresznye, cseresznyefaposaditi češnjo ▸ cseresznyefát ültetokrasna češnja ▸ díszcseresznyenasad češenj ▸ cseresznyeültetvénycvetovi češnje ▸ cseresznyevirágles češnje ▸ cseresznyefacvetoča češnja ▸ virágzó cseresznyefačešnja obrodi ▸ cseresznyefa termést hozčešnja cveti ▸ virágzik a cseresznye, cseresznyefa virágzikPovezane iztočnice: divja češnja
2. (plod) ▸ cseresznyezobati češnje ▸ cseresznyét majszoljesti češnje ▸ cseresznyét eszikkandirane češnje ▸ kandírozott cseresznyeizkoščičene češnje ▸ kimagozott cseresznyevložene češnje ▸ cseresznyebefőttzrele češnje ▸ érett cseresznyesladkati se s češnjami ▸ cseresznyét csipegetglazirane češnje ▸ koktélcseresznyeobirati češnje ▸ cseresznyét szedslastne češnje ▸ ízletes cseresznyesočne češnje ▸ zamatos cseresznyesladke češnje ▸ édes cseresznyečešnje zorijo ▸ érik a cseresznyezgodnje češnje ▸ korai cseresznyePovezane iztočnice: briška češnja
3. neštevno (les) ▸ cseresznye, cseresznyefanarejen iz češnje ▸ cseresznyefából készültfurniran s češnjo ▸ cseresznyefurnérral készültbarva češnje ▸ cseresznyefaszínameriška češnja ▸ amerikai cseresznyePotrebujemo seveda tudi klekeljne, ki so narejeni iz češnje, slive ali javorja, skratka gladkega lesa brez grč. ▸ Természetesen szükség van csipkeverő orsókra is, amelyek készülhetnek cseresznyefából, szilvafából vagy juharfából, tehát sima, görcsmentes faanyagból.
Pohištvo je na voljo v barvi češnje, bukve ali svetlega oreha. ▸ Cseresznye-, bükk- vagy világos diószínben lehet kapni a bútort. - češnjev [é] (-a, -o) (češnjeve barve) kirschfarben, kirschrot; Kirsch- (cvet die Kirschblüte, kolač der Kirschkuchen, les das Kirschholz/Kirschbaumholz, liker der Kirschlikör, list das Kirschblatt, sok der Kirschsaft, vrt der Kirschgarten, koščica der Kirschkern, marmelada die Kirschmarmelade, torta die Kirschtorte, vejica der Kirschzweig)
češnjevo žganje der Kirsch - češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznyečešnjev drevored ▸ cseresznyefasorčešnjevo drevo ▸ cseresznyefačešnjev nasad ▸ cseresznyeültetvényčešnjev les ▸ cseresznyefačešnjev cvet ▸ cseresznyevirágčešnjeve koščice ▸ cseresznyemagčešnjeve pečke ▸ cseresznyemagčešnjevi peclji ▸ cseresznyeszárčešnjeve vejice ▸ cseresznyeágčešnjeve veje ▸ cseresznyegallyak
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyésčešnjev kompot ▸ cseresznyekompótčešnjeva marmelada ▸ cseresznyelekvárčešnjev zavitek ▸ cseresznyés rétesčešnjev sok ▸ cseresznyelé, cseresznyeszörpčešnjevo žganje ▸ cseresznyepálinkačešnjev liker ▸ cseresznyelikőr
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefačešnjev furnir ▸ cseresznyefurnérčešnjevi sodi ▸ cseresznyefa hordóčešnjeve deske ▸ cseresznyefa deszkaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.
4. (o barvi) ▸ cseresznyečešnjeva barva ▸ cseresznyeszín - čéšnjev cherry
čéšnjev les cherry wood
čéšnjev liker cherry brandy
čéšnjeva koščica cherry stone
čéšnjev sok cherry juice
čéšnjeva voda kirsch
čéšnjev vrt cherry garden
čéšnjev zavitek cherry pie - čéšnjev (-a -o) adj. di, del ciliegio; di, della ciliegia; color ciliegia, rosso ciliegia; ceraso:
češnjev cvet fior di ciliegio
češnjevo drevo ciliegio
češnjev les (legno di) ciliegio
češnjeva usta labbra rosso ciliegia
zool. češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi) - češnjevina samostalnik
(les) ▸ cseresznyefa - četŕt quart moški spol , quartier moški spol
ura je četrt na dve il est une heure et quart
tri četrt na štiri je il est quatre heures moins le (un) quart
vsake četrt ure tous les quarts d'heure
tri četrt ure trois quarts d'heure
dijaška četrt quartier moški spol des étudiants
mestna četrt quartier moški spol (d'une ville)
vilska četrt quartier des villas
stanovanjska četrt quartier d'habitation (ali résidentiel) - četrtinsk|i (-a, -o) Viertel- (palica der Viertelstab)
četrtinski les das Kreuzholz - čez2 [è] predlog:
1. krajevno; po meri; s posredovanjem: über
2. časovno: später (als); nach; kot napoved: in (čez pol ure in einer halben Stunde, čez dve leti in zwei Jahren); (preko) über
3. (okoli) um (čez pas um die Taille; čez sredo um die Mitte)
4. (zoper) gegen (čez čast gegen die Ehre)
|
čez pol/sredo durch die Mitte
figurativno čez les bekloppt
biti (malo) čez les eine Meise haben - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - čím dès que, aussitôt que, sitôt que, à mesure que
čim bolj so sinovi doraščali, tem manj je bilo dela plus les fils grandissaient, moins il y avait de travail - čist propre, pur, net, clair, chaste
čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier - čítati lire
čitati na glas lire à haute voix
čitati iz oči, iz zvezd, z dlani lire dans les yeux, dans les astres, dans les lignes de la main - čvŕst ferme, solide, robuste, vigoureux, énergique
biti čvrstega zdravja se porter comme un charme, être plein de santé, respirer la santé
čvrst les bois moški spol parfait, duramen moški spol - dáljšati (r)allonger, prolonger
daljšati se (s')allonger, rallonger, augmenter
dnevi se daljšajo les jours s'allongent (ali augmentent, croissent) - damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)
les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati - dán jour moški spol , journée ženski spol
dober dan bonjour moški spol
delovni dan jour moški spol ouvrable
dan je il fait jour
dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
pri belem dnevu en plein jour
z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
dan za dnem de jour en jour
iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
vsak drugi dan tous les deux jours
trikrat na dan trois fois par jour
pred tremi dnevi il y a trois jours
ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
materinski dan fête ženski spol des mères
pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
plačilni dan jour moški spol de paye
dan pokore jour moški spol de pénitence
rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
sveti dan (jour moški spol de) Noël
dan vernih duš jour moški spol des morts
dne 2. januarja le 2 (deux) janvier - dans [dɑ̃]
1. (krajevno) v, na; iz, pri
dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti
2. (časovno) v, v teku, med, čez
dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi
3. (način):
dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju
4. (približnost) približno:
il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov - danser [dɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif plesati, poskakovati; poplesavati, premikati se sem in tja
danser avec un cavalier plesati s kavalirjem
robe féminin à danser plesna obleka
danser une valse plesati valček
danser de joie plesati, poskakovati od veselja
la barque danse sur les vagues čoln poplesava na valovih
danser devant le buffet (figuré) ne imeti česa jesti
faire danser l'anse du panier slepariti pri nakupovanju (o služkinji)
ne pas savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili; oklevati
danser sur la corde plesati na vrvi; figuré spustiti se v drzno akcijo
faire danser les écus (figuré) zapravljati denar
la danser (familier) biti premagan, tepen; nositi posledice za kaj (često ne po svoji krivdi), plačati
quand le chat n'est pas là les souris dansent (proverbe) kadar mačke ni doma, miši plešejo