Franja

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke

samó only, solely, merely; but, nothing but

ne samó..., temveč tudi... not only... but also...
samó in edino simply and solely
samó trenutek, prosim! just a moment, please!
samó on he alone, no one but he, only he
samó počasi, fantje! easy, boys!
samó da... provided (that)...
samó tega ne anything but that
vse, samó ne... everything but, everything except
samó ob torkih only on Tuesdays
samó nekaj minut but a few minutes
samó to pot (tokrat) (for) this once
ne samó on, tudi ti not only he, but you too (ali also)
samó pomislite! just imagine!
samó enkrat sem ga videl I've seen him only once (ali pogovorno only the once)
samó to mislim reči I just want to say this
prijaham, samó da ti povem... I've come here simply to tell you...
gre samó še za tvoj pristanek your consent is all that is wanted
samó sreča nas lahko reši only a stroke of luck can save us
ne samó da je bedast, je tudi prevzeten he is not only stupid, but also proud
rad bi ti pomagal, samó ne vem kako I should like to help you, only I don't see how I can
samó če on ne bi toliko govoril! if only he did not talk so much
samó tole knjigo bom dal na mizo I'll just put this book on the table
samó za minuto se je ustavila, da bi govorila z Janezom she just stopped for a minute to speak to John
povej, kar imaš povedati, samó hitro! say what you have to say, only look sharp about it!
morem ga samó pohvaliti I have nothing but praise for him
samó da ne bi deževalo! let's hope it doesn't rain!
pusti me, da se samó malo odpočijem! just let me rest an instant!, pogovorno just let me get my breath back!

sang [-sɑ̃] masculin kri (tudi figuré); rasa; figuré življenje

sang-mêlé masculin mešanec
sang de rate (médecine) vranični prisad
coup masculin de sang (médecine, familier) (možganska) kap
donneur masculin de sang krvodajalec
à sang chaud, froid (zoologie) toplokrven, mrzlokrven
cheval masculin (de) pur sang čistokrven konj
prise féminin, transfusion féminin de sang odvzem, transfuzija krvi
bon -! bon sang de bon sang! prekleto!
avoir du sang bleu biti plemiškega porekla
avoir le sang chaud (figuré) biti vročekrven, jeznorit
avoir du sang dans les veines biti energičen
avoir du sang de navet, de poulet dans les veines (figuré) ne imeti nobene hrbtenice, biti brez energije, biti mevža(st)
avoir du sang sur les mains imeti krvave roke
le sang a coulé, a été répandu kri je tekla, bilo je mrtvih in ranjenih
le sang de cet homme crie vengeance kri tega človeka vpije po maščevanju
cela fait bouillir le sang človeku zavre kri ob tem
avoir le sang qui monte à la tête biti nagle jeze, hitro vzkipljiv
cela est dans le sang to je v krvi
se faire du bon sang veseliti se, zabavati se
se faire du mauvais sang jeziti se, razburjati se, delati si skrbi (pour quelque chose za kaj)
le sang se glace, se fige dans les veines kri poledeni, zastane v žilah
mettre un pays à feu et à sang opustošiti deželo z ognjem in mečem
(familier) se payer une pinte de sang zabavati se, smejati se od srca
se ronger les sangs (populaire) biti zelo vznemirjen, nemiren
sucer le sang du peuple, s'engraisser du sang du peuple izsesavati ljudstvo
suer sang et eau (familier) potiti kri in vodo; zelo se truditi, garati
cela me tourne le sang to mi gre k srcu
tourner les sangs à quelqu'un (familier) pognati komu strah v kosti, zelo koga prestrašiti
tout mon sang n'a fait qu'un tour kri mi je zavrela
verser, répandre le sang tremper ses mains dans le sang prelivati kri
verser son sang pour la patrie preliti kri za domovino

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

sauvette [sovɛt] féminin

à la sauvette skrivaj; črnoborzijansko; figuré (sumljivo) naglo, na hitro
vendre à la sauvette (brez dovoljenja) prodajati na ulici
marchands masculin pluriel à la sauvette poulični prodajalci, ki nedovoljeno prodajajo razno blago, ki ga lahko takoj odnesejo, če se pojavi miličnik

sbirciata f pogled:
dare una sbirciata kradoma, na hitro pogledati

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

Schnelle¹, die, (-, ohne Plural) hitrost; auf die Schnelle hitro, na hitro

scholar [skɔ́lə] samostalnik
učenjak; učenec, -nka, dijak
arhaično kdor se uči; poznavalec slovstva, zlasti klasičnega; humanist; štipendist; oseba, ki zna brati in pisati
domačno kdor (po)zna kak šolski predmet
arhaično privrženec, učenec

the scholars of Socrates Sokratovi učenci
a Greek scholar helenist
he is a good English scholar on je dober v angleščini
he is a quick scholar on se hitro nauči

Schuß, Schuss, der, (Schusses, Schüsse) strel (tudi Sport); Rum usw.: kanček, kanec; Technik Textilwesen votek; Drogen: injekcija mamila; einen Schuß abgeben ustreliti; einen Schuß drücken dati si injekcijo mamila; ein Schuß ins Schwarze strel v črno; ein Schuß ins Blaue strel v prazno; ein Schuß nach hinten/ein in den Ofen figurativ neuspeh, avtogol; ein Schuß vor den Bug figurativ izrecno svarilo; keinen Schuß Pulver wert sein ne biti vreden prebite pare; in/im Schuß sein biti v redu, biti v dobrem stanju; in Schuß bringen/kriegen figurativ spraviti v red; gut in Schuß halten dobro vzdrževati, držati v dobrem stanju; in Schuß kommen pridobivati hitrost, Mensch: popraviti se, okrevati; im Schusse sein Pflanzen: hitro rasti; vor den Schuß kommen priti pred puško ( tudi figurativ ); weit vom Schuß sein biti zunaj nevarnosti, figurativ biti odročen; zum Schuß kommen dobiti priliko (za svojo namero)

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

séchage [sešaž] masculin sušenje

à séchage rapide hitro se sušeč
séchage au soleil sušenje na soncu

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

Seitenblick, der, pogled vstran; mit einem Seitenblick streifen na hitro pogledati/preleteti

sēnza

A) prep.

1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti

2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

3. elektr.
senza fili brezžičen

B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

shake¹ [šéik] samostalnik
stresljaj, tresenje, drhtenje, pretresi, (o)majanje; zmajanje (z glavo), odkimavanje; stisk roke, rokovanje; udarec
pogovorno trenutek
glasba triler, gostolevek, drhtavo petje

in a shake v hipu, kot bi trenil
in two shakes of a lamb's tail v hipu, zelo hitro
the shakes tresavica, drhtavica, mrzlica
shake of the hand stisk roke
with a shake of the head z odkimanjem
shake of wind sunek vetra
to be all of a shake tresti se po vsem telesu
to be no great shakes pogovorno ne biti posebno koristen ali vreden
give it a good shake dobro to pretresite!
to give s.o. the shake sleng otresti se, znebiti se koga
wait a shake počakaj trenutek!

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo