Franja

numero m

1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število

2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke

3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se

6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

8. varietejska točka

9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka

10. jezik število

11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh

nuōra f snaha:
essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli

o (predlog) of; about; on; at, upon; in

o pravem času in time, at the right time
o božiču at Christmas
o dejavnosti Inštituta za... about (ali on) the activities of the Institute for...
nimam informacij o tem I have no information on this point
govoriti o vojni to speak (ali to talk) about the war
govorili smo o njem we were talking about him
kaj misliš o tem? what do you think of that?
pisati o revoluciji to write about the revolution
kaj veš o njih? what do you know about them?
pripovedovati, povedati o čem to tell of something
predavanje o čem a lecture on something
govoriti o nekem predmetu to talk on a subject

o¹ predlog: über, von; reči: zu (kaj rečeš/praviš o novem zakonu? was sagst du zum neuen Gesetz?; o tej temi ni hotel govoriti zu diesem Thema wollte er sich nicht äußern)

o (predlog) à, de, sur, au sujet de

o pravem času à temps
govoriti o čem parler de quelque chose
zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

o de; sobre

o lepem vremenu con buen tiempo
o pravem času a tiempo; en el momento oportuno, en el momento apropiado
o božiču por Navidad
govoriti o politiki hablar de política

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obrekovati glagol
(grdo govoriti o kom) ▸ rágalmazSrečanje v sredo vas bo razburilo, ker boste izvedeli, da vas je nekdo grdo obrekoval. ▸ A szerdai találkozó felzaklatja, mert megtudja, hogy valaki rágalmazta önt.
Kako bi se počutili oni, če bi jih nekdo obrekoval in o njih govoril laži? ▸ Hogyan éreznék magukat, ha valaki rágalmazná őket és hazugságokat beszélne róluk?
Sodnik je razsodil, da je revija obrekovala igralca, in mu zato prisodil odškodnino. ▸ A bíró úgy ítélte meg, hogy a magazin rágalmazta a színészt, és kártérítést ítélt meg neki.

obscène [ɔpsɛn] adjectif nespodoben, spolzek, umazan, obscen

tenir des propos obscènes kvantati, kvantaško govoriti

ob-sonō² -āre (ob in sonāre) vmes šumeti: alicuius sermoni Pl. vmes govoriti, v besedo segati komu.

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

odkrito offen, (brez ovinkarjenja) unumwunden, frei heraus, (frisch) von der Leber weg
odkrito govoriti kein Blatt vor den Mund nehmen, ein offenes Wort reden
če odkrito povem … offen gestanden …

odkríto franchement, en toute franchise (ali sincérité, liberté) , sincérement, carrément, sans façon, sans arrière-pensée

odkrito brez pretvarjanja à visage découvert
odkrito govoriti parler franchement
odkrito igrati jouer franc jeu
odkrito pogledati komu v oči regarder quelqu'un bien en face
odkrito postopati (figurativno) y aller carrément (ali rondement)
odkrito povedano à vrai dire, à franchement parler
odkrito povedati dire franchement (ali ouvertement, carrément)
reči popolnoma odkrito dire en toute franchise

odkríto francamente, con toda franqueza, con toda sinceridad

odkrito govoriti hablar francamente
odkrito povedano a decir verdad, hablando (ali dicho) con franqueza

odlóčen résolu, ferme, énergique, déterminé à, décidé

odločen človek homme moški spol décidé
odločen nasprotnik adversaire moški spol résolu
biti odločen être déterminé (ali décidé, résolu à faire quelque chose), persévérer dans ses résolutions, être énergique
lotiti se odločnih ukrepov proti draginji prendre des mesures énergiques contre la vie chére
pokazati se odločnega montrer de la fermeté
trdno sem odločen, da ne popustim je suis bien résolu à ne pas céder
odločno de pied ferme
odločno govoriti parler ferme (ali avec détermination, résolution)
odločno se upirati résister énergiquement
to je odločeno c'est (une) chose décidée, c'est décidé (ali entendu), le parti en est pris

odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.

1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui

2. troncare, interrompere (il discorso)

3. pren. ribattere, replicare

odváditi désaccoutumer (quelqu'un de quelque chose), déshabituer (quelqu'un de quelque chose), faire perdre à quelqu'un l'habitude de quelque chose, faire passer l'envie de faire quelque chose

odvadil vas bom dolgo spati je vous ferai perdre l'habitude de faire la grasse matinée
odvadil vas bom norčevati se iz mere je vous ferai passer l'envie de vous moquer de moi
odvaditi se se désaccoutumer (de quelque chose), se déshabituer (de quelque chose), perdre (ali abandonner) l'habitude de quelque chose, renoncer à quelque chose, désapprendre yc, se défaire d'une habitude
odvaditi se kajenja, pitja se désaccoutumer (ali se déshabituer) de fumer, de boire
odvadil sem se govoriti francosko j'ai désappris de parler français, j'ai perdu l'habitude de parler français

odvétnik (-a) | -ica (-e) m, f jur. avvocato (essa), legale; procuratore (-trice):
odvetnik obrambe avvocato difensore, difensore
odvetnik za ločitev divorzista
odvetnik strokovnjak za trgovinsko pravo commercialista
posvetovati se z odvetnikom consultare un avvocato
pren. govoriti kot odvetnik parlare come un avvocato

offhand¹ [ɔ́:fhǽnd] pridevnik
nepripravljen, improviziran; neprisiljen; nevljuden

to be offhand about s.th. zadržano govoriti o čem