Franja

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

anténuptial, e, aux [-nüpsjal, jo] adjectif predporočen, predzakonski

antérieur, e [-rjœr] adjectif sprednji, predidoči, prejšnji; preddoben; starejši (à kot)

face féminin antérieure sprednja stran
état masculin de chose antérieur prejšnje stanje
les pattes antérieures du chien sprednje noge pri psu
futur masculin, passé masculin antérieur predpretekli, predprihodnji čas
cet ouvrage est antérieur à l'autre to delo je starejše, je prej izšlo kot ono

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

antibrouillard, e [-brujar, d] adjectif

phares mp antibrouillards avtomobilski žarometi, ki svetijo v megli

antibué, e [-bɥe] adjectif varen pred orositvijo

anticipé, e [-sipe] adjectif predčasen, vnaprejšen

opinion féminin anticipée vnaprej privzeto, osvojeno, vnaprejšnje mnenje
remboursement masculin anticipé predčasna vrnitev denarja (pred določenim rokom)
avec mes remerciements anticipés zahvaljujoč se že vnaprej

anticlérical, e, aux [-klerikal, ko] adjectif protiklerikalen; masculin nasprotnik duhovščine

antidérapant, e [-pɑ̃, t] adjectif, automobilisme ki preprečuje drsenje

pneus masculin pluriel antidérapants nedrseče pnevmatike
chaîne féminin antidérapante (automobilisme) snežna veriga

antigouvernemental, e, aux [-guvɛrnəmɑ̃tal, to] adjectif protivladen, opozicijski

antimoral, e, aux [-mɔral, ro] adjectif protimoralen, nemoralen

antinational, e, aux [-nasjɔnal, no] adjectif protinaroden

antisocial, e, aux [-sɔsjal, sjo] adjectif protidružben, škodljiv družbi

anti-sous-marin, e [-sumarɛ̃, in] adjectif protipodmorniški

grenades féminin pluriel anti-sous-marines bombe proti podmornicam

antitesi f

1. lit. antiteza, nasprotna stava

2. filoz. antiteza

3. nasprotje, kontrast:
il suo carattere è in completa antitesi col mio njegov značaj je pravo nasprotje mojega

antitéza (-e) f knjiž.

1. (nasprotje, kontrast) antitesi, opposizione, contrasto

2. netta contrapposizione

3. filoz. antitesi:
Heglova teza, antiteza in sinteza tesi, antitesi e sintesi in Hegel

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

anzi

A) cong.

1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je

5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal

anziano

A) agg.

1. star, prileten:
è troppo anziano per queste cose prestar je za kaj takega

2. najstarejši (v neki službi, funkciji)

B) m (f -na) žarg.

1. starostnik, starostnica

2. žarg. stara bajta

aoûté, e [ute] adjectif dozorel v avgustu