Franja

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

ēdīscō -ere -didicī (—) učiti se, naučiti se, na pamet se učiti: qui singulis diebus ediscendos fastos populo proposuerit Ci., ediscendus ad verbum libellus Ci. dobesedno se naučiti, ed. quam plurima ad verbum Ci., magnum numerum versuum C., Hesiodum Ci., poëtas H., artes paternas O., Eurotas iussit ediscere laurūs V. je zapovedal lovorikam učiti se; pren.: edisco tristia posse pati O. učim se, spoznavam, verae numerosque modosque ediscere vitae H. spoznavati; v logičnem pf.: edidici, quid Troia pararet O. že davno vem, dobro vem.

ēdoceō -ēre -docuī -doctum temeljito učiti, poučiti; tudi = natančno povedati, poročati, (po)kazati, razode(va)ti: ratio edocet Ci., fama edocuerat L., ab Euandro edocti L.; z dvojnim acc.: Pl., iuventutem multa facinora edocuit S., qui causam meam imperitos edocuerit Ci. je razodel, povedal; stvarni obj. z inf.: edocuit gentem casus aperire futuros O., pro his superbiam, crudelitatem, deos neglegere, omnia venalia habere edocuit S.; z ACI: tribuni edocti populi ius esse destiterunt L., edoctus deos esse L., edocuisset id agi S., et fatis regem se dicere posci edoceat V.; z odvisnim vprašanjem: et Iovis imperium et praecepta parentis edocet et quae nunc animo sententia constet V., quos edocuerat quid fieri vellet C., quid ea nocte egisset, edocui Ci., eumque edocet, quae ageret S.; z relativnim stavkom: quae parabantur a perfugis edoctus S.; pogosto pt. pf. s stvarnim obj.: edoctus artes belli L. dobro poučen v … , omnia per legatos edoctus S. o vsem poučen; tudi: disciplina, in qua edoctus esset L., tot cladibus edocti L., edoctus de re Iust. — Od tod adv. pt. pr. ēdocenter poučno: Gell.

éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje

sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen

éduquer [edüke] verbe transitif vzgojiti, vzgajati

personne féminin bien, mal éduquée dobro, slabo vzgojena oseba
éduquer la volonté par une vie rude vzgajati voljo s trdim življenjem

Ehre, die, (-, -n) čast; zur Ehre v čast; mit allen Ehren častno, z vsemi častmi; aller Ehre wert vse pohvale vreden; Ehre bringen/machen biti v čast (komu); jemandem Ehre erweisen izkazovati čast komu, počastiti koga; in Ehren halten spoštovati; in Ehren, doch ... vsa čast, toda ...; sich etwas zur Ehre anrechnen šteti si v čast; die Ehre haben/sich die Ehre geben imeti čast; jemandem die Ehre abschneiden kratiti čast komu, žaliti koga, jemati čast in dobro ime, obrekovati koga; etwas zu Ehren bringen pripomoči čemu do priznanja

einlegen vložiti/vlagati v, (legen in) položiti v; das Haar: naviti; einlegen mit intarzirati; einen Gang einlegen prestaviti v ... prestavo; eine Pause einlegen narediti odmor/pavzo; einen Tanz einlegen zaplesati; Recht Berufung einlegen pritožiti se; Beschwerde einlegen pritožiti se; Protest einlegen protestirati; sein Veto einlegen dati veto; Widerspruch einlegen ugovarjati; ein gutes Wort einlegen zastaviti dobro besedo

Einvernehmen, das, sloga, razumevanje, soglasje, dogovor; in gutem Einvernehmen mit jemandem stehen dobro se razumeti z; im Einvernehmen mit sporazumno z; im gegenseitigen Einvernehmen po dogovoru z; sich ins Einvernehmen setzen navezati stike

ēlabōrō -āre -āvī -ātum

1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.

element [élimənt] samostalnik
prvina, živelj; element, sestavni del; osnova, sestavina
množina osnovni pojmi
figurativno delokrog

the devouring element požar, ogenj
to be in one's element biti zadovoljen, dobro se počutiti
to be out of one's element nelagodno se počutiti
an element of truth drobec resnice

embalaža samostalnik
1. (material za shranjevanje) ▸ csomagolás, csomagolóanyag, göngyöleg, kiszerelésPovezane iztočnice: jajčna embalaža

2. (zunanja podoba) ▸ külcsín, külsőség, csomagolásNeki kritik je zapisal, da je bil koncert samo embalaža brez prave vsebine. ▸ Egy kritikus azt írta a koncertről, hogy csak tartalom nélküli üres csomagolás volt.
Da bi bil film dobro blago za prodajo, mora imeti nekakšno vsebino in ni ga dovolj samo zaviti v lepo embalažo. ▸ Ahhoz, hogy jól el lehessen adni a filmet, tartalmasnak kell lennie, nem elendő csak a szép csomagolás.
Lili zgolj lepi moški ne zanimajo, saj ima raje kvalitetno vsebino kot lepo embalažo. ▸ Lilit nem érdeklik a csupán szép férfiak, mivel a belbecset részesíti előnyben a külcsínnel szemben.

embarquer [ɑ̃barke] verbe transitif vkrcati, natovoriti; familier odnesti s seboj; familier aretirati, zapreti; figuré zaplesti (dans v); začeti (kako stvar); verbe intransitif iti na ladjo; vstopiti v vagon; preplaviti krov ali čoln (valovi)

s'embarquer vkrcati se (pour za); familier vstopiti (dans v) (v avto, vlak, letalo); figuré spustiti se, zaplesti se (dans v)
affaire féminin bien, mal embarquée dobro, slabo začeta stvar

empezar [-ie-, z/c] začeti

empezar por lo más difícil z najtežjim začeti
empezar can bien dobro začeti
empezó por declarar najprej (predvsem) je izjavil
empezar a escribir začeti pisati

emploi [ɑ̃plwa] masculin raba, uporaba; služba, zaposlitev, službeno mesto, namestitev; commerce (denarna) naložba; vpis (knjigovodstvo); théâtre vloga

en plein emploi polno zaposlen
sans emploi brezposeln, nezaposlen; neuporabljan
emploi abusif zloraba
emploi accessoire postranska zaposlitev
emploi de bureau zaposlitev, služba v pisarni
emploi de la main-d'œuvre zaposlitev delovne sile
emploi saisonnier sezonska zaposlitev ali delo
emploi du temps urnik
emploi vacant nezasedeno, vakantno (službeno, delovno) mesto
demande féminin d'emploi prošnja za namestitev, za službo
domaine masculin d'emploi področje uporabe
double emploi (commerce) dvakrat vpisana vsota
mode masculin d'emploi navodilo za uporabo
offre féminin d'emploi ponudba službe
plein-emploi polna zaposlitev (delovne sile v deželi)
sous-emploi delna zaposlitev razpoložljive delovne sile
sollicitation féminin d'emploi prošnja, prijava za službo
il a l'air de l'emploi vidi se mu, kakšno službo, delo opravlja
avoir, tenir l'emploi de valet (théâtre) igrati vlogo služabnika
avoir un emploi de temps très chargé biti zelo zaposlen
chercher un emploi iskati službo
faire un bon, un mauvais emploi de son temps, de son argent dobro, slabo porabiti svoj čas, svoj denar
faire emploi de capitaux naložiti kapital
cela fait double emploi to ni potrebno, je odveč
prendre un emploi stopiti v službo, zaposliti se

empollado zapečkarski

bien empollado (fig) dobro naguljen (učenec)

enako

1. gleich, ebenso, genauso; gleicherweise; (v enaki meri) gleichermaßen; (prav tako zelo) [ebensosehr] ebenso sehr

2. s pridevnikom ali deležnikom gleich (dolg gleich lang, misleč gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt)

3. s prislovom genauso, ebenso (daleč [ebensoweit] ebenso weit, genauso weit, dobro [genausogut] genauso gut, [ebensogut] ebenso gut, genauso wohl, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, [genausolange] genauso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, [genausowenig] genauso wenig, pogosto [ebensooft] ebenso oft, genauso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genauso häufig, rad [ebensogern] ebenso gern, veliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel)
enako visoko šport na tabeli: gleichauf

encajar vložiti, vstaviti; tesno zapreti, zapahniti; sprožiti; zadati (udarec); vsiliti, naložiti; nalagáti, varati; prilegati se; spodobiti se

encajar un bofetón (a) prisoliti zaušnico
encajar las manos podati in stisniti si roke
encajar bien dobro se prilegati
tu proposición encaja mal tvoj predlog ni sprejemljiv
encajar en la vida vdati se v življenje
encajarse vsiliti se; obleči se (v plašč)
se encajó entre nosotros prikradel se je med nas

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

end² [end]

1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti

all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti

enfiler [ɑ̃file] verbe transitif vdeti (une aiguille šivanko); (na)nizati (des perles bisere); nabosti, prebosti; vieilli varati, oslepariti

s'enfiler krepniti (naravnost) v; pogoltniti, »pospraviti« (jedačo)
enfiler la chemise smukniti v srajco, obleči si srajco
s'enfiler le chemin à pied kreniti na pot
enfiler une rue kreniti v ulico
s'enfiler un bon dîner z užitkom pojesti dobro večerjo
s'enfiler un verre (de vin) zvrniti, popiti kozarec (vina)
s'enfiler tout le travail z nevoljo, nerad iti na delo
cela ne s'enfile pas comme des perles to ni tako preprosto, kot je videti