Franja

sonnant, e [sɔnɑ̃, t] adjectif zvoneč; ki bije ure

horloge féminin sonnante ura, ki bije ure
à dix heures sonnantes točno ob desetih
(familier) espèces, pièces féminin pluriel sonnantes et trébuchantes kovan denar, kovanci, cvenk

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
gros sou novec za dva solda
pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
sans-le-sou masculin revež, siromak
amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
compter ses sous šteti svoj denar
s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
être près de ses sous varčevati pri izdatkih
être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja

soustraire* [sustrɛr] verbe transitif, mathématiques odšte(va)ti; (zvijačno) izmakniti, ukrasti; odtegniti; ščititi (à pred)

se soustraire odtegniti se
se soustraire à un devoir odtegniti se, izogniti se dolžnosti
rien ne peut vous soustraire à sa vengeance nič vas ne more zaščititi pred njegovim maščevanjem
soustraire quelqu'un au danger rešiti koga pred nevarnostjo
soustraire de l'argent à quelqu'un ukrasti komu denar

soutirer [sutire] verbe transitif pretakati, izvabiti (quelque chose à quelqu'un kaj iz koga)

soutirer le vin, le cidre pretakati vino, jabolčnik
soutirer des promesses, un secret à quelqu'un izvleči, izvabiti iz koga obljube, tajnost
soutirer de l'argent à quelqu'un izvleči, izsiliti denar iz koga

spacciare

A) v. tr. (pres. spaccio)

1. prodati, razprodajati

2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

4. ubiti; odstraniti, likvidirati

B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

spare³ [spɛ́ə] pridevnik (sparely prislov)
varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)

spare cash razpoložljiva gotovina
spare meal pičel jedilni obrok
spare money preostali, odvečni denar
spare part (wheel) nadomestni del (kolo)
a spare room soba za goste
spare time prosti čas, brezdelica
spare tire (tyre) rezervna pnevmatika (za kolo)

spill^*3 [spil] prehodni glagol & neprehodni glagol
preli(va)ti (se), razliti (se), izliti (se) (out)
raztresti
navtika odvzeti veter (jadru)
domačno vreči koga iz sedla ali vozila
sleng izgubiti (denar na stavah)
ameriško, sleng izklepetati, izdati (tajnost)

to spill s.o.'s blood prelivati kri
to spill money zapraviti, izgubiti denar (pri stavah)
to spill the beans ameriško, sleng izdati tajnost, vse priznati
to spill salt raztresti sol
the horse spilt him konj ga je vrgel iz sedla
it's no use crying over spilt milk figurativno po toči zvoniti je prepozno

spillare² v. tr. (pres. spillo)

1. navrtati, nastaviti, nastavljati sod

2. tehn. vzeti, jemati (tekočino iz posode)

3. pren. izvrtati (z zvijačo, s prevaro):
spillare denaro a qcn. izvrtati denar iz koga

4. igre razkriti karte

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

spoliārium -iī, n (spolium)

1. spoliárij = „slačilnica“, oddelek v amfiteatru, kjer so se borilci oblačili in slačili; tam so tudi usmrčevali ranjence, ki zaradi hudih poškodb niso bili več za nobeno rabo: numquid aliquem tam stulte cupidum esse vitae putas, ut iugulari in spoliario quam in harena malit? Sen. ph., hostis patriae, parricida, gladiator in spoliario lanietur Lamp., gladiatorem in spoliario Lamp., qui senatum occidit, in spoliario ponatur Lamp., parricidae cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver in spoliario ponatur Lamp.

2. metaf. roparsko (razbojniško) gnezdo, morilska (ubijalska) jama: volo mehercules nosse illum specum tuum, illam humanarum calamitatium officinam, illud infantium spoliarium Sen. rh., videant largum in foro sanguinem et supra Servilianum lacum (id enim proscriptionis Sullanae spoliarium est) senatorum capita Sen. ph.; occ. roparsko skladišče (hranišče), roparska shramba (zakladnica) (o državni blagajni, ker se je v njej hranil od državljanov izsiljeni denar): nunc templum illud, nunc vere aedes, non spoliarium civium cruentarumque praedarum saevum receptaculum ac toto in orbe terrarum adhuc locus unus Plin. iun.

spōrco

A) agg. (m pl. -chi)

1. umazan (tudi ekst.):
avere la coscienza sporca pren. imeti slabo vest
avere la fedina penale sporca pren. biti že kaznovan
avere la lingua sporca med. imeti obložen jezik

2. pren. umazan, svinjski; prostaški, opolzek:
denaro sporco umazan denar
barzellette sporche opolzki dovtipi
farla sporca pog. narediti svinjarijo
fare una politica sporca voditi umazano politiko

B) m (le sing.) umazanija, svinjarija

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

správiti (shraniti) conservar, guardar; reservar ; (pridelke) recolectar, recoger ; (pobotati) reconciliar

spraviti se (proč) irse, marcharse, escaparse
spraviti koga v sramoto cubrir de vergüenza a alg, ser la vergüenza de alg
spraviti na dan sacar a luz, descubrir, poner de manifiesto
spraviti v nevarnost poner en peligro
spraviti koga v obup desesperar a alg
spraviti v skladišče almacenar
spraviti s poti (odstraniti) remover, quitar
spraviti pod streho poner a cubierto
spraviti koga ob kaj privar de a/c a alg, hacer perder a alg a/c
spraviti skupaj (denar) reunir, allegar
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo
spraviti se s kom reconciliarse con alg

sprecare

A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
sprecare il denaro zapravljati denar
sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
sprecare l'inchiostro zastonj pisati
sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi

B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)

1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati

2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni!

sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)

1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
spremere le lacrime pren. ganiti do solz
spremere un limone iztisniti limono
spremersi le meningi pren. naprezati možgane
spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa

2. pren. izžemati:
spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar

spróti adv.

1. subito; immediatamente:
sproti pozabiti dimenticare subito

2. contemporaneamente, simultaneamente; man mano, volta per volta; regolarmente:
pil je pivo sproti natočeno iz soda beveva la birra spillata di volta in volta dalla botte
sproti plačevati račune pagare le fatture regolarmente

3. za sproti (izraža količino, ki je potrebna)
imeti denar, hrano za sproti avere soldi, provviste sufficienti per vivere (di giorno in giorno)
zaslužiti komaj za sproti guadagnare appena il necessario
vode ni niti za sproti le scorte d'acqua sono (pressoché) esaurite

srebŕn d'argent, argenté, argentin

srebrn denar monnaie ženski spol d'argent
srebrna folija tain moški spol d'argent
srebrn glas voix argentine, son argentin
srebrn jedilni pribor couvert moški spol d'argent
srebrna jelka sapin argenté
srebrna lisica renard argenté
srebrna medalja médaille ženski spol d'argent
srebrna poroka noces ženski spol množine d'argent
srebrna posoda vaisselle ženski spol d'argent, argenterie ženski spol
srebrno okovje garniture ženski spol d'argent (ali en argent)
srebrna ribica poisson moški spol rouge, petit poisson d'argent
srebrna ruda minerai moški spol d'argent
srebrno siv gris argenté
srebrna vrba saule blanc
srebrna žica fil moški spol d'argent

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata