Franja

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah

déblayer [deblɛje] verbe transitif odmetati, odkopati, odstraniti (zemljo, prst); očistiti, sprazniti

déblayer le terrain (figuré) pripraviti teren, rešiti začetne težave; napraviti pot
déblayer une route obstruée očistiti zadelano, zasuto cesto
déblayer sa correspondance, un travail prebirati, sortirati pisma, pripraviti delo

deçà [dəsa] adverbe, vieilli na tej strani, tu

en deçà na tej strani
en deçà de, au deçà de (zadaj) za
deçà (et) delà sem in tja, tu in tam
jambe deçà, jambe delà ritensko
son travail est très en deçà de ses possibilités njegovo delo precéj zaostaja za njegovimi možnostmi
rester en deçà de la vérité (figuré) ne pretiravati

dégoûtant, e [degutɑ̃, t] adjectif ostuden, gnusen, ogaben, zoprn; masculin neolikanec, neotesanec

travail masculin dégoûtant zoprno delo

dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi

degradirati glagol
1. (znižati veljavo) ▸ degradál, leminősítRatzon je ženske degradiral na raven suženj. ▸ Ratzon a nőket a rabszolgák szintjére degradálta.

2. (o položaju ali delovnem mestu) ▸ degradál, lefokoz, leminősítSalvatore ga degradira na mesto navadnega delavca. ▸ Salvator közönséges munkássá minősítette le.
Tvoj klub bi zveza degradirala v tretjo ligo. ▸ A szövetség harmadosztályúra minősítené le a klubodat.

3. (prizadejati škodo) ▸ degradál

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

délaisser [delɛse] verbe transitif zapustiti, pustiti na cedilu; zanemariti, opustiti, juridique odreči se (quelque chose čemu), prepustiti, odstopiti

délaisser un travail ennuyeux opustiti dolgočasno delo
ses amis l'ont délaissé dans ce malheur njegovi prijatelji so ga pustili na cedilu v tej nesreči

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

delav|ec [é] moški spol (-ca …)

1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

5.
bančni delavec der Bankkaufmann
pomožni delavec der Handlanger
delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
(delovni človek) der Werktätige
prevoz delavev der Personenwerksverkehr
soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

délivrance [-vrɑ̃s] féminin osvoboditev, izpustitev; olajšanje, odrešitev; izročitev, izdaja (npr. vozovnic); porod

délivrance des passeports izdaja potnih listov
délivrance d'un prisonnier, d'un pays occupé osvoboditev ujetnika, okupirane dežele
mon travail est achevé: quelle délivrance! moje delo je končano: kakšno olajšanje!

delodajal|ec moški spol (-ca …) der Arbeitgeber
združenje delodajalcev der Arbeitgeberverband
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit

delovna sila/moč ženski spol die Arbeitskraft
pomožna delovna sila/moč der Aushelfer, die Aushelferin
tržišče delovne sile der Arbeitsmarkt
izposojena delovna sila/moč Leiharbeiter množina ( der Leiharbeiter, die Leiharbeiterin)
delo z izposojeno delovno silo die Leiharbeit
dežela s ceneno delovno silo das Niedriglohnland

delovni čas moški spol

1. zaposlenega: die Arbeitszeit
predpisani/zakoniti delovni čas Regelarbeitszeit
dnevni delovni čas Tagesarbeitszeit
tedenski delovni čas Wochenarbeitszeit
glavni delovni čas die Kernarbeitszeit
konec delovnega časa der Feierabend
delo po koncu delovnega časa die Feierabendarbeit
delo s skrajšanim delovnim časom die Teilzeitarbeit, zaradi pomanjkanja naročil: die Kurzarbeit
ki dela s skrajšanim delovnim časom [teilzeitarbeitend] Teilzeit arbeitend, zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeitend
delati s polovičnim delovnim časom halbtags arbeiten
delati s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeiten

2. (ure za stranke) Bürostunden množina, Dienststunden množina; trgovine, gostilne: die Betriebszeit, die Geschäftszeit, die Öffnungszeit (tudi muzeja)

demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
ce travail demande du temps to delo zahteva časa
demander merci prositi za milost
demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
je vous demande pardon prosim vas oproščenja
demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
demander à réfléchir prositi za čas za premislek
demander des renseignements prositi za informacije
ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
je ne demande qu'à travailler hočem le delati
demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
il ne demande que ça to je vse, kar hoče
c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
(familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)

démarquer [-marke] verbe transitif odstraniti označbo cene (du linge s perila); prepisati (iz tujih spisov); plagirati, zagrešiti plagiat

démarquer des articles pour les solder znižati ceno artiklom za razprodajo
démarquer une œuvre littéraire plagirati literarno delo
tout est démarqué d'un célèbre romancier vse je povzeto po nekem znamenitem romanopiscu

démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej

dépens [depɑ̃] masculin pluriel stroški; juridique sodni stroški

aux dépens de na stroške, na škodo, na račun
être condamné aux dépens biti obsojen na plačilo sodnih stroškov
j'ai accepté ce travail supplémentaire aux dépens de mes loisirs, da ma santé vzel sem to dodatno delo na škodo, na račun svojega prostega časa, svojega zdravja
ils ont ri à mes dépens smejali so se na moj račun
le parasite vit aux dépens de ses hôtes parazit, prisklednik živi na račun svojih gostiteljev
apprendre, savoir quelque chose à ses dépens naučiti se, vedeti kaj iz lastnih (grenkih) izkušenj