Franja

kmét peasant; countryman, pl -men; farmer; rustic

mali kmét crofter
kmét svobodnik (z lastnim posestvom) freeholder
kmét pri šahu pawn
iti na kmete to travel to ali to visit the country
na -ih, po -ih in the country
dati otroke v rejo na kméte to farm out children

kmetijski pridevnik
(o kmetijstvu) ▸ mezőgazdasági, agrárLokalno pridelana hrana in kratke prehranske verige pa so po njegovem pravilna usmeritev evropske kmetijske politike. ▸ Véleménye szerint a helyben előállított élelmiszerek és a rövid élelmiszerláncok jelentik a helyes irányt az európai agrárpolitika számára.
Sopomenke: agraren
Povezane iztočnice: kmetijska zadruga, kmetijski svetovalec, kmetijsko zemljišče

kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára.

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kocine se naježijo komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
Ko je več kot 30.000 Škotov v en glas ob podpori orkestra na dude zapelo njihovo himno, so se tudi vsega najhujšega vajenim ljubiteljem nogometa naježile kocine po telesih. ▸ Amikor több mint 30 000 skót egy emberként énekelte a nemzeti himnuszt dudazenekar kíséretében, még a legrosszabbhoz szokott futballszurkolók is libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

koder samostalnik
1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör] ▸ hajfürt [göndör]Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

2. (pes) ▸ uszkárPoleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
Povezane iztočnice: pritlikavi koder

kol [ou̯] moški spol (kôla …) der Pfahl (drevesni Baumpfahl, trsni Rebpfahl); s prečko: die Krücke
mučilni kol Marterpfahl
nasaditev na kol zgodovina die Pfählung
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
natakniti na kol zgodovina aufpfählen, pfählen
hiša na koleh das Pfahlhaus, der Pfahlbau
figurativno rahel namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl

kòl (-a) m

1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte

2. žarg. šol. insufficiente

kólcati (se) (-am (se)) | kólcniti (se) (-em (se)) imperf., perf. (impers.)

1. singhiozzare, avere il singhiozzo;
kolcati se avere il singhiozzo

2. pog. pren.
kolcati se po čem provare, sentire nostalgia di qcs.

3. pog. (pripomniti) dire la sua, fare un'osservazione

koledár calendar; almanac

listni koledár sheet-calendar, tear-off calendar
trgalni koledár block-calendar
žepni koledár pocket calendar
stenski koledár wall calendar
julijanski, gregorijanski koledár Julian, Gregorian calendar
14. novembra po novem koledárju 14th November, new style

kolektivna pogodba ženski spol pravo der Tarifvertrag, Kollektivvertrag, za dohodke: Lohntarifvertrag
plačilo po kolektivni pogodbi der Tariflohn
stran pri pogajanjih za kolektivno pogodbo die Tarifpartei
sklenitev kolektivne pogodbe der [Tarifabschluß] Tarifabschluss
sposoben sklepati kolektivno pogodbo tariffähig
nad kolektivno pogodbo plačevati: übertariflich
pogajanja za kolektivno pogodbo die Tarifrunde, Tarifverhandlungen množina

kolen|o¹ [é] srednji spol (-a …) anatomija das Knie, sklep: das Kniegelenk
iksasta kolena medicina X-Beine množina
oksasta kolena O-Beine množina
ščitnik za kolena der Knieschützer, die Kniegamasche, das Knieleder
voda v kolenu medicina der [Kniegelenkerguß] Kniegelenkerguss
poškodba kolena die Knieverletzung
do kolen obleka: in Knielänge, knielang, voda, blato ipd.: knietief, kniehoch
ki ne pokriva kolen kniefrei
dati čez koleno übers Knie legen
udariti se v koleno sich am Knie stoßen
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
spraviti na kolena in die Knie zwingen (tudi figurativno)
drsati po kolenih auf den Knien rutschen
figurativno ne segati niti do kolen nicht das Wasser reichen können

koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house

do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee

koléno (-a) n

1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

2. teh. gomito (di un tubo)

3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2^o grado

5. adm.
knjigovodsko koleno barra

kolesariti glagol
(voziti se s kolesom) ▸ kerékpározikSopomenke: biciklirati
Povezane iztočnice: gorsko kolesariti

kolesc|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Rädchen; noga: die Rolle, Fahrrolle, der Kugelfuß
kolesce za zrnanje der Punktroller
kopirno kolesce das Kopierrädchen
navijalno kolesce das Aufzugsrad
oporno kolesce die Stützrolle
prožilno kolesce das Ankerrad
tekalno kolesce das Laufrädchen, die Laufrolle; na vrvi: (škripček) die Seilrolle

2. (rezina) klobase ipd.: die Scheibe, das Scheibchen
po kolescih scheibchenweise

kolesnic|a [é] ženski spol (-e …) die Radspur, zelo globoka: die Fahrrinne, die Spurrille
figurativno po utečenih kolesnicah im alten Trott

količin|a ženski spol (-e …) die Menge (denarja Geldmenge, mleka Milchmenge, padavin Niederschlagsmenge, polnjenja Füllmenge, pretočna Durchflussmenge, svetlobe Lichtmenge, toplote Wärmemenge, vode Wassermenge, zraka Luftmenge); (vsebnost) der Gehalt, -gehalt (humusa Humusgehalt, maščobe Fettgehalt, nikotina Nikotingehalt, ozona Ozongehalt, sladkorja Zuckergehalt, škodljivih snovi Schadstoffgehalt, vode Wassergehalt, žvepla Schwefelgehalt); die Quantität, das Quantum
razpoložljiva količina vode, energije ipd.: das Dargebot
največja količina die Höchstmenge
planska količina das Soll
ogromna količina die Unmenge, das Unmaß
poslana količina die Versandmenge
die Größe, (karakteristika) die Kenngröße
fizikalna količina physikalische Größe
količina stanja (termodinamična količina) fizika die Zustandsgröße
gibalna količina fizika die Bewegungsgröße, der Impuls
vrtilna količina fizika der Drall, der Drehimpuls
velike količine blata, vode zemlje ipd.: Massen množina ([Schlammassen] Schlammmassen, Wassermassen, Erdmassen)
kazalnik količine der Mengenanzeiger
navedba količine die Mengenangabe
regulacija količine die Mengenregelung
po količini (količinsko) mengenmäßig
v velikih količinah massenhaft

koliko [ó]

1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
koliko časa wie lange
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
koliko daleč wie weit

5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen