Franja

Zadetki iskanja

  • srati (sérjem) scheißen
    srati ga figurativno Mist machen
  • sráti (sérjem) imperf. vulg.

    1. defecare; vulg. cacare, scacazzare

    2. srati ga fare stupidaggini, combinare guai; ekst. gozzovigliare

    3. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, zavrnitve)
    spet ni mogel narediti šoferskega izpita. Ne ga srati! è stato di nuovo bocciato all'esame di guida. Ma no!

    4. vulg.
    srati klamfe dire, raccontare fesserie, stupidaggini
    komu srati na glavo bistrattare, svillaneggiare qcn.
  • srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

    srbi me cela me démange (ali me gratte)
    roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
    jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
    prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
    kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?
  • srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
    srbi ga opeklina gli prude l'ustione
    nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
    pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
    pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
  • srbéti picar; escocer; sentir comezón f

    koža me srbi me pica la piel, siento picor en la piel
    jezik ga srbi (fig) no puede guardarse para sí lo que sabe
    kogar srbi, naj se popraska el que se pica ajos come
    srbeti, da bi nekaj storili (fig) tener el prurito de hacer alg, rabiar por hacer alg
  • srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
    srebati juho bere il brodo
    srebati školjke succhiare le conchiglie
    srebati kavo centellinare il caffè
    pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna
  • sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

    na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
    na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
    ki prinaša srečo qui porte bonheur
    vojna sreča sort moški spol des armes
    kolo sreče la roue de la Fortune
    dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
    kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
    imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
    imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
    imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
    imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
    nimam sreče je n'ai pas de chance
    sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
    ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
    sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
    poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
    prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
    če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
    sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
    nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
    biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
    želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
    vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
    ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • sreča|ti [é] (-m) srečevati koga na cesti (jemandem) begegnen, (jemanden) treffen (se sich)
    ponovno srečati (jemandem) wiederbegegnen, (jemanden) wiedertreffen
    figurativno srečala ga je pamet er ist zur Vernunft gekommen
    srečata se s pogledi ihre Blicke treffen sich
  • sréčati (-am) | srečávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
    srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

    2. incontrare, trovare:
    te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
    pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
    končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

    B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
    državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
    srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

    2. imparare a conoscere:
    srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

    3. ekst. affrontare, fronteggiare:
    srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
    pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
    pogleda sta se srečala si guardarono
    sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • sréčno prislov luckily, fortunately

    sréčno! good luck!
    sréčno jo odnesti (figurativno) to go scot-free, to go unharmed (ali unhurt), to emerge unscathed
    sréčno smo prispeli v Ljubljano we arrived safely in Ljubljana
    sréčno sem ga spravil domov I saw him safe home
  • sréda (-e) f

    1. metà, mezzo:
    ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
    prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
    pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
    izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
    ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

    2. mercoledì:
    prihaja ob sredah viene i mercoledì
    rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • sŕkati to sip

    on ga rad srka he likes his tipple (ali his pint); he likes a drink; he likes to bend the elbow
  • sŕkati siroter, boire à petits coups (ali à petites gorgées)

    rad ga srkati être adonné à la boisson, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
    srkati kavo siroter son café
  • sŕkati (-am) | sŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. sorseggiare, bere; succhiare:
    čebele srkajo med iz cvetov le api succhiano il miele dai fiori
    pren. rad ga srkati essere un ubriacone

    2. centellinare

    3. ekst. assorbire, imbeversi; aspirare:
    pren. srkati besede nekoga pendere dalle labbra di qcn.
  • sŕkniti to take a sip (at a bottle)

    dobro ga sŕkniti (pogovorno) to take a good sip (ali gulp) at it
    sŕkniti ga iz steklenice to take a sip at a bottle
  • stabilni bočni položaj stalna zveza
    medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
    Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
    Sopomenke: položaj za nezavestnega
  • státi1 (stanem) to cost

    dragó státi to cost dear
    to te bo drago stalo! that will cost you dear!
    koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
    to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
    knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
    popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
    to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
    naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
    ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
    to precéj stane it comes expensive, it is dear
    to ga je stalo življenje it cost him his life
    dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing
  • státi (stanem) coûter

    drago stati coûter cher
    malo stati ne pas coûter cher, être bon marché
    to ga je veliko stalo cela lui a coûté cher (ali beaucoup d'argent), figurativno cela lui a beaucoup coûté, il l'a payé cher
    koliko to stane? combien cela coûte-t-il (ali vaut-il)?, quel en est le prix?, familiarno combien ça coûte (ali ça vaut)?
    naj stane, kar hoče coûte que coûte