Franja

priváten privado; particular

privatni avto auto(móvil) m particular
privatno čtivo (iniciativa, podjetje, klinika, življenje) lectura f (iniciativa f, empresa f, clínica f, vida f) privada
privatna korespondenca (lastnina, obisk, naslov) correspondencia f (propiedad f, visita f, dirección f) particular
privatni docent profesor m habilitado para enseñanza universitaria
privatni interes interés m privado (ali particular)
privatno premoženje bienes m pl particulares, fortuna f privada
privatno pravo derecho m privado
privatna šola colegio m particular
privatno stanovanje domicilio m particular
privatni pouk clases f pl (ali lecciones f pl) particulares
privatna pot camino m particular
privatna ura lección f (ali clase f) particular
privatna tožba acción f privada
privatni tožitelj acusador m privado
privatni dohodki ingresos m pl particulares
privatna zadeva asunto m privado (ali particular)
stanovati privatno vivir en una casa particular
po privatni poti (posredovanju) por conducto particular

privazione f

1. odvzem, odvzemanje; oropanje:
la privazione di ogni diritto odvzem vseh pravic

2. odpoved, odpovedovanje, odrekanje; žrtev; pomanjkanje:
vita piena di privazioni življenje, polno odrekanja, pomanjkanja

privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

en privé zasebno
privé de brez
en tant que personne privée kot navaden državljan
à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
droit masculin privé zasebno pravo
école féminin privée zasebna šola
entreprise féminin privée zasebno podjetje
homme masculin privé zasebnik
propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
vie féminin privée zasebno življenje
prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

prodá(ja)ti vendre, placer , (na drobno) débiter , (ekonomija) réaliser

drago, poceni proda(ja)ti vendre cher, à bon marché
proda(ja)ti na dražbi vendre aux enchères
proda(ja)ti za gotovino vendre au comptant
proda(ja)ti z izgubo vendre à perte
proda(ja)ti s popustom vendre au rabais
proda(ja)ti za vsako ceno vendre à tout prix
pod ceno proda(ja)ti vendre à vil prix, brader, solder, familiarno bazarder
dolgčas prodajati s'ennuyer, familiarno s'embêter, se raser
sitnost proda(ja)ti importuner quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités
zijala proda(ja)ti badauder, bayer aux corneilles, musarder
drago svoje življenje proda(ja)ti (figurativno) vendre chèrement sa vie (ali familiarno sa peau)

prodáti, prodájati vender (tudi fig) ; ekon realizar, colocar

dragó (poceni) prodati vender caro (barato)
prodati za gotovino (na kredit, na obroke, pavšalno) vender al contado (a crédito, a plazos, en globo ali a bulto)
prodati z dobičkom (izgubo, po teži, za vsako ceno, po lastni ceni) vender con ganancia (con pérdida, al peso, a cualquier precio, a precio de coste)
prodati na debelo (drobno) vender al por mayor (al por menor)
lahkó (težkó) se prodati venderse fácilmente (difícilmente)
dragó prodati svoje življenje vender cara su vida

proda|ti (-m) prodajati verkaufen; daleč pod ceno: für ein Butterbrot verkaufen, verscherbeln
drago prodati teuer verkaufen
figurativno svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
prodati naprej weiterverkaufen, weiterveräußern
prodati nazaj prvotnemu lastniku: zurückverkaufen
figurativno (vnovčiti) zu Geld machen

prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)

prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck

prodiguer [prɔdige] verbe transitif zapravljati, tratiti, razsipavati; obsipavati (quelque chose à quelqu'un koga s čim)

prodiguer son argent, ses biens zapravljati svoj denar, svoje imetje
prodiguer sa vie tvegati svoje življenje
prodiguer des soins, des attentions, des recommandations à quelqu'un biti radodaren, ne varčevati z, obsipavati koga s skrbnostjo, pozornostjo, priporočili

prōdigus 3 (prōdigere)

1. zapravljiv, potraten, razsipen, razsipljiv: H., Plin., Sen. ph. idr., prodigi, qui epulis, gladiatorum muneribus, ludis profundunt Ci.; z gen. zapravljajoč, trateč, trošeč, razsipavajoč kaj, s čim: peculii sui Pl., aeris H.; pren.: Paulus animae prodigus H. ki je rad žrtvoval svoje življenje, fides arcani prodiga H. izdajajoča, prodigus suae alienaeque pudicitiae Vell., libidines in cibos atque in Venerem prodigae Gell. potratna ješčnost in pohotnost.

2. bogat, obilujoč s čim, imajoč veliko (v izobilju) česa: tellus O., locus p. herbae H.

3. obilen, bogat, velik, môčen, močán: odor Plin., alvus Aus.

4. veliko stroškov zadajajoč, drag: res Plin. — Adv. prōdigē zapravljivo, potratno, razsipno: sed non possunt non prodige vivere Ci., quicquid habebo, nec sordide custodiam nec prodige spargam Sen. ph., alii parce illo (sc. tempore, quod nobis natura consumendum dedit) utimur, alii prodige Sen. ph., ille qui multa ambitiose concupiit, superbe contempsit, impotenter vicit, insidiose decepit, avare rapuit, prodige effudit Sen. ph., scit homini non esse homine prodige utendum Sen. ph., invenias in rationibus multa prodige profusa Ap.

prō-lūdō -ere -lūsī -lūsum (prō in lūdere) pred pravo igro (prej) (za)igrati, prej poskusiti (poskušati), prej (z)vaditi, prej se (iz)uriti, prej (se) (iz)vežbati, ((vna)prej) pripraviti (pripravljati): Sen. tr. idr., proludere ad pugnam V., vidit (sc. Tarpeia) harenosis Tatium proludere campis Pr., ubi prolusit, rudibus puer ille relictis spicula de pharetra promit acuta sua O., prima per legatos habita certamina, cum hinc Domitius et Thorius, inde Hirtulei proluderent Fl.; metaf.: ut ipsis sententiis, quibus proluserint (ki so jim rabila za predigro), vel pugnare possint Ci., per has mortalis aevi moras illi meliori vitae praeluditur Sen. ph. se pripravlja ono boljše življenje, sed omnia ista motus sunt animorum moveri nolentium nec affectus sed principia proludentia affectibus Sen. ph., iurgia proludunt Iuv. so začetek.

prosaïque [prɔzaik] adjectif prozaičen; suhoparen, brez fantazije, brez poleta, banalen

mener une vie prosaïque živeti prozaično življenje
travail masculin prosaïque vsakdanje delo

prō-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (pro in scrībere)

1. predpisati, napisati: servitia in frontibus cernitis et vultus ingenuos voluntariā poenarum lege proscriptos Petr.

2. (z javno nabitim razglasom) objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati): Iust., Suet., Gell. idr., Kalendas Martias, auctionem, venationem, legem Ci., leges T.; z ACI: auctionem in Galliā Narbone se facturum esse proscribit Ci.; od tod javno izreči (izrekati), proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati): edicta, quibus proscribit collegam suum (Cezarja) Bithynicam reginam (za kraljico Bitinije) eique regem antea fuisse cordi, nunc esse regnum Suet.

3. occ.
a) z nabitkom (plakatom, lepakom, oglasom) naprodaj ali v zakup ponuditi (ponujati), v prodajo ali zakup postaviti (postavljati), prodajati: Plin. iun., Icti. idr., fundum, Tusculanum, bona Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.
b) za koga razglasiti koga, da je ob imovino in da je na kocki njegovo življenje, preklic(ev)ati, izobčiti (izobčevati), javno obsoditi (obsojati), javno preganjati, proskribírati: H., Suet. idr., cum proscriberentur homines … , qui adversarii fuisse putabantur Ci.; subst. pt. pf. prōscrīptus -ī, m izobčenec, preklicanec, javni obsojenec, preganjanec, proskribíranec (pogosto v pl.): N., Plin., Sen. ph., Vell. idr., in proscriptorum numero esse, venditis proscriptorum bonis S.; pren.: cuius pudoris dignitas in contione proscripta sit Petr. je na slabem glasu, je zloglasna, je osumljena.
c) z javno nabitim razglasom zapleniti (zaplenjevati), uradno odvze(ma)ti, zaseči (zasegati), konfiscírati (posestva izobčencev): possessiones Ci., bona Plin. iun., vicinos ali Pompeium Plin. iun. (njihova zemljišča, posestva).

prositi (prósim) zaprositi

1. bitten (za kaj um, za koga - milosti ipd. : für)
prositi koga, naj … -bitten
(pride sem herbitten, dol hinunterbitten, herunterbitten, gor heraufbitten, hinaufbitten, ven herausbitten, noter hereinbitten)
prositi za besedo ums Wort bitten, sich zum Wort melden
prositi za milost um Gnade bitten
prositi za nasvet um Rat bitten/befragen
prositi za ples zum Tanz bitten (smem prositi? darf ich bitten?)
prositi za roko (um die Hand) anhalten
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
prositi za življenje um sein Leben bitten
prositi odpuščanja um Vergebung bitten, Abbitte leisten

2. ogovoriti zaradi česa: ansprechen/anreden (um)

3.
milo prositi flehen

4. pisno, s prošnjo: einen Antrag stellen/einreichen, (etwas) beantragen, einen Gesuch einreichen, ersuchen (um)
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

5. pes ipd.: schön machen

6.
dati se prositi sich spreizen gegen (etwas)
| ➞ → rotiti

provincial, e, aux [-vɛ̃sjal, sjo] adjectif podeželski; malomeščanski; masculin, féminin deželan, -nka; malomeščan, -nka

la vie provinciale življenje na deželi; masculin, religion provincial
(péjoratif) avoir des manières provinciales imeti podeželske, kmečke, nekoliko neotesane manire

prozáičen prosaic; prosy; figurativno humdrum, dull, tedious, matter-of-fact, workaday, drab, commonplace, unromantic

prozáično prislov prosaically
prozáično življenje workaday life
ta prozáični svet this workaday world

public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

en public v javnosti
public masculin choisi izbrano občinstvo
affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
autorité féminin publique državna, javna oblast
avis masculin au public javen razglas; objava
bal masculin public ljudski ples
bien masculin public splošna blaginja
charges féminin pluriel publiques javna bremena
chose féminin publique država; vlada; javni interesi
cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
dette féminin publique državni dolg
droit masculin public državno pravo
école féminin publique ljudska osnovna šola
emprunt masculin public državno posojilo
ennemi masculin public n^o 1 sovražnik ljudstva št. 1
établissement masculin public javna ustanova
function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
intérêt masculin public javni interes
jardin masculin public javni nasad, park
maison féminin publique javna hiša, bordel
monument masculin public javni spomenik
opinion féminin publique javno mnenje
ordre masculin public javni red
partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
passage masculin public javen prehod
personne féminin publique uradna oseba
pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
réunion féminin publique javno zborovanje
revenus masculin pluriel publics državni dohodki
séance féminin publique javna seja
trésor masculin public državna blagajna
vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
ouvert au public odprt, dostopen javnosti
parler en public javno, na javnem mestu govoriti
rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...

pustolóvski adventurous, venturesome; adventuresome; hazardous

živeti pustolóvsko življenje to live an adventurous life

pustolóvski (-a -o) adj. avventuroso, avventuriero, romanzesco; d'avventura, d'avventure:
pustolovsko življenje vita avventurosa
pren. pustolovski duh spirito d'avventura; pren. (tak človek) ulisside
lit. pustolovski roman romanzo d'avventure

puščávniški hermit(-); eremitic, anchoretic; solitary; retiring

puščávniško življenje anchoretic life
puščávniško prislov anchoretically