Franja

Zadetki iskanja

  • plazovit pridevnik
    (o veliki verjetnosti plazov) ▸ földcsuszamlás-veszélyeztetett, földcsuszamlás-veszélyes
    plazovit teren ▸ földcsuszamlással veszélyeztetett terep
    plazovito pobočje ▸ földcsuszamlás-veszélyes hegyoldal
    plazovito območje ▸ földcsuszamlás veszélyeztetett terület
    Če se bomo lotevali gradnje, bomo morali skrbno preveriti, ali izbrana lokacija ni na poplavnem ali plazovitem območju. ▸ Ha építkezésbe kezdünk, gondosan ellenőriznünk kell, hogy ne árvízveszélyes vagy földcsuszamlással veszélyeztetett területen legyen a kiválasztott helyszín.
  • please [pli:z]

    1. prehodni glagol
    ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
    ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

    2. neprehodni glagol
    dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

    it pleases me, I am pleased with ugaja mi
    I'll be pleased veselilo me bo
    I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
    I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
    to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
    please yourself postrezi si, kot želiš
    only to please you samo tebi na ljubo
    please God če bog da
    if you please če dovoliš, če ti je prav
    and now if you please zamisli, lepo te prosim
    please prosim
    please not prosim ne
  • plenilski pridevnik
    1. (o živalih) ▸ ragadozó
    plenilska vrsta ▸ ragadozó faj
    plenilske ptice ▸ ragadozó madár
    plenilske zveri ▸ ragadozó vadállatok
    plenilske živali ▸ ragadozó állatok, ragadozók
    plenilske žuželke ▸ ragadozó rovarok
    plenilske ribe ▸ ragadozó halak
    plenilski dinozavri ▸ ragadozó dinoszauruszok
    plenilski nagon ▸ ragadozóösztön
    plenilske stenice ▸ ragadozó poloska
    Povezane iztočnice: plenilska pršica

    2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rabló
    plenilski pohod ▸ rablóhadjárat
    plenilski napad ▸ rablótámadás
    plenilska tolpa ▸ rablóbanda
    plenilska horda ▸ rablóhorda
    Lačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
    Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
    Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

    3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozó
    plenilska logika ▸ ragadozó logika
    plenilska mentaliteta ▸ ragadozó mentalitás
    plenilska narava ▸ ragadozó természet
    Politika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
    Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
    Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
    Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem
  • plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

    1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

    2. occ.
    a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
    b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
    c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

    3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

    4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

    5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

    6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. Od tod adv. plēnē

    1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

    2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
  • ploska noga stalna zveza
    medicina (deformacija stopala) ▸ lúdtalp
    Nosite obutev z dobro oporo za stopala ter ortopedske vložke, če imate ploske noge. ▸ Ha lúdtalpa van, hordjon olyan lábbelit, amely jó támaszt nyújt a lábfejnek, valamint ortopéd cipőbetétet!
    Sopomenke: plosko stopalo
  • plosko stopalo stalna zveza
    medicina (deformacija stopala) ▸ lúdtalp
    Če imate ploska stopala, boste morali začeti nositi vložke za čevlje. ▸ Ha lúdtalpa van, el kell kezdenie cipőbetétet hordani.
    Sopomenke: ploska noga
  • plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

    I.

    1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

    2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
    a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
    b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci.

    II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

    1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

    2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

    3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

    Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.
  • po after; on, upon; at, by; over; through; according to

    po abecednem redu in alphabetical order
    po božiču after Christmas
    po tej ceni at this price
    po 10 tolarjev kos at ten tolars each
    po dolžini lengthwise
    po dva by twos, two by two, two at a time
    po vsej Evropi all over Europe
    (samó) po imenu (only) in name
    po kopnem in po morju by land and sea
    po mestu about (ali through) the town
    po vsem mestu all over the town
    kot po maslu (figurativno) like clockwork
    po kakovosti by quality
    po malem little by little, by degrees
    po mojem mnenju in my opinion, to my mind
    po meri by measure
    po modi after the fashion
    po naravi from nature
    po naročilu by order
    narejen po naročilu made to order
    po naključju by accident, by chance
    po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
    po možnosti if possible
    odvetnik po poklicu lawyer by profession
    po navodilu as instructed
    po pravilu by rule
    po petkrat five times running
    po pravici by rights, of right
    po mojem računu by my reckoning
    po poslu, po poslih on business, on an errand
    po rojstvu by birth
    imenovan po stricu named after his uncle
    po sobi about the room
    po vsem svetu all over the world, all the world over
    po njegovi smrti after his death
    po ulici along the street
    po uvidevnosti at discretion
    po vodi by water
    po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
    po vrednosti in value
    enak po velikosti equal in size
    po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
    po vsem after all
    po angleškem zakonu under (the) English law
    po zraku by air
    po spominu from memory
    po planu according to the plan (ali scheme)
    po vrsti in order, one after another, every one in his turn
    po vaši želji according to your wish
    takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
    po prejemu tega pisma on receipt of this letter
    po meni je I am done for, pogovorno I've had it
    če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
    če vam je po volji if you choose, if you care
    to ni po mojem okusu that is not to my taste
    dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
    igrati po posluhu to play by ear
    po starosti sta enaka they are the same age
    iti po vodo to fetch water, to go for water
    šel je ponj (po njega) he went to fetch him
    peti po notah to read music, to sight-read
    poslati po zdravnika to send for the doctor
    poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
    pridi pome (po mene)! come and fetch me!
    potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
    priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
    prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
    risati po naravi to draw from nature (ali life)
    sklepati po čem to infer from
    soditi po zunanjosti to judge by appearances
    po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
    sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
    sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
    udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
    voditi koga po mestu to show someone round the town
  • pobesnéti to become furious (ali infuriated, enraged, raving, mad); to get enraged; to fly (ali to fall, to get) into a rage; to get into a fury, to rave; to run amok (ali amuck)

    brez razloga pobesnéti to fly into a rage for no reason
    pobesnim, če slišim take neumnosti it drives me mad to hear such nonsense
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pocítrati

    naj me vrag pocitra, če bom zopet začel! I'll be hanged if I'm going to start again!
  • pocítrati (-am) perf.

    1. prendere, portare via:
    pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

    2.
    pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo
  • podlag|a2 ženski spol (-e …)

    1. figurativno die Grundlage (eksistenčna Existenzgrundlage)
    biti podlaga česa (einer Sache) zugrundeliegen
    biti brez (vsake) podlage jeder Grundlage entbehren
    na podlagi česa aufgrund (des/von), auf Grund
    dokaz na podlagi indicev der Indizienbeweis
    na podlagi izkušenj erfahrungsmäßig, erfahrungsgemäß
    na podlagi suma auf den Verdacht hin
    če vzamemo za podlago unter/bei Zugrundelegung

    2. glasba die Unterlegung
  • podre|ti se [é] (-m se) podirati se stavba: einstürzen, zusammenbrechen, zusammenkrachen; drevo: fallen; načrti: platzen, sich zerschlagen; upi: zunichte werden/sein
    vse se je podrlo alles ging schief
    |
    figurativno od tega se ne bo svet podrl davon/deswegen geht die Welt nicht unter
    pa če se svet podre es koste, was es wolle
  • podrézati (-am) perf.

    1. stuzzicare; spingere

    2. pungolare, sollecitare, spronare;
    če se noče učiti, ga je treba malo podrezati se non vuole studiare, bisogna spronarvelo
    pren. podrezati (pri kom) impegnarsi (presso qcn.) per, adoperarsi per
  • podrobíti (-ím) perf. sminuzzare, tritare, frantumare; stritolare:
    pren. če ga dobim, mu bom vse kosti podrobil se mi viene fra le mani gli spacco le ossa
  • pogleda|ti1 [é] (-m) gledati

    1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
    pogledati vstran zur Seite blicken
    pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
    ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

    2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

    3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
    pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
    figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

    4.
    pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

    5.
    pisano pogledati quer ansehen
    pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
    globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

    6.
    zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
    daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
    če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
    | ➞ → gledati
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • pogódu

    biti komu pogodu ser del agrado de alg; gustar (ali agradar) a alg
    če Vam je pogodu si usted gusta
    kadar Vam je pogodu cuando usted guste