Franja

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

písmo letter; missive; (kratko) note

trgovsko písmo commercial letter, arhaično favour
odprto písmo (v časopisu) open letter
nefrankirano písmo unpaid letter
avionsko písmo air letter, airmail letter
izgubljeno písmo missing letter
priporočeno písmo registered letter
denarno písmo money letter
kreditno písmo letter of credit
poslovno písmo business letter
ljubezensko písmo love letter
sožalno písmo letter of condolence
vrednostno písmo letter with value declared
zahvalno písmo letter of thanks
uradno písmo official letter
grozilno písmo threatening letter
ženitovanjsko písmo marriage contract
poštnoležeče písmo letter to be called for
na napačen naslov oddano písmo letter delivered to the wrong address
nedostavljivo písmo undeliverable letter, dead letter
písmo s čestitkami letter of congratulation
priporočilno písmo letter of recommendation (ali of introduction)
sveto písmo religija the Bible, the Scriptures, the Book, Holy Writ
pastirsko písmo (cerkveno) pastoral
zahvalno písmo (po obisku) bread-and-butter letter
dodatek písmu postscript
dostava, izročitev pisem delivery of mail
razdeljevanje pisem distribution of letters
ovojnica za písmo envelope, wrapper
naslov písma address
glava písma letterhead, letter heading
začetek písma opening of a letter
obtežilnik za písma paperweight, letter-weight
tehtnica za písma letter scales pl, letter balance
predal za písma pigeonhole
(poštni) nabiralnik za písma VB letter box, pillar box, ZDA mailbox
predaja písma posting (ZDA mailing) of a letter
sprejem pisem reception of letters
urad za neizročena písma returned (ali dead) letter office
Vaše cenjeno písmo trgovina arhaično your favour
pisanje pisem letter-writing
oddati písmo na pošti to post (ZDA to mail) a letter
nalepiti znamko na písmo to stamp a letter
oddati písmo priporočeno to register a letter
naša písma so se križala our letters have crossed
tvoje písmo se je izgubilo your letter has gone astray (ali got lost)
vreči písmo v nabiralnik to drop a letter in the letter box (ZDA mailbox)
če bi se (slučajno) moje písmo izgubilo if my letter should happen to get lost
izprazniti nabiralnik za písma to clear a letter box (ZDA mailbox, box), (v stebru) pillar box
tu je písmo na vaš naslov there is a letter here addressed to you
písma se pobirajo zjutraj letters are collected in the morning
písma iz tega nabiralnika se pobirajo petkrat na dan this box is cleared five times daily
prejeli smo vaše písmo od 6. t.m. your letter of the 6th (instant) has been received

pītuīta -ae, f (prim. pīnus) židka, gosta tekočina (mokrina)

1. = φλέγμα topla in tekoča sluz: Ca., Cels. idr., cum pituita redundat Ci. če pride do sluzenja (zasluzenosti); pl. = razne vrste sluzi: Pall., isdem et auriculas fractas curat et testium pituitas Plin., pituitae fluctiones Plin. izločanja sluzi, driske.

2. židka tekočina: impetus pituitae in facie Plin. mokri gnojni izpuščaji.

3. gnojna tekočina, gnojni izcedek: oculi quoque lumen refugiunt, et illacrimant … pituitaque in iis innatans, novissime angulis inhaerescit Cels.

4. pika, bolezen pri perutnini: si pituita circumvenit oculos et iam cibos avis respuit Col., gallinaceorum pituitae Plin.

5. židka tekočina, židek izcedek (izloček) dreves: amygdalae ex amaris dulces fiunt, si circumfosso stipite et ab ima parte circumforato defluens pituita abstergeatur Plin., fungorum lentior natura et numerosa genera, sed origo non nisi ex pituita arborum Plin.

6. meton. nahod: cum pituita (trizložno) molesta est H., mala nasi pituita Cat.

Opomba: Pri pesnikih pogosto trizložno: pitu͡ita.

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

placer* [-zc-] ugajati, všeč biti, prijati

si le place a V. če Vam prija
si le place če se Vam ljubi
eso se hace, lo que a Dios place človek obrača, bog pa obrne
pluguiera a Dios bog daj

plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč

2. (prekrivna plast) ▸ köpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.Korito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.Peč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč

3. (pri kolesu) ▸ abroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč

4. geometrija (ploskev) ▸ palástPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.
5. (o krinki) ▸ lepelLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.Jasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.

6. (o zavetju) ▸ lepelNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.Lahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.

7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč

8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.

plazilec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ hüllő
2. izraža negativen odnos (ponižen človeku) ▸ csúszómászó
Plazilci postanemo, če se ne spoštujemo in ne cenimo, če se vedno priklanjamo pred drugimi in smo ponižni. ▸ Ha nem tiszteljük és értékeljük magunkat, ha mindig meghunyászkodunk és megalázkodunk mások előtt, csúszómászókká válunk.

plazovit pridevnik
(o veliki verjetnosti plazov) ▸ földcsuszamlás-veszélyeztetett, földcsuszamlás-veszélyesČe se bomo lotevali gradnje, bomo morali skrbno preveriti, ali izbrana lokacija ni na poplavnem ali plazovitem območju. ▸ Ha építkezésbe kezdünk, gondosan ellenőriznünk kell, hogy ne árvízveszélyes vagy földcsuszamlással veszélyeztetett területen legyen a kiválasztott helyszín.

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

ploska noga stalna zveza
medicina (deformacija stopala) ▸ lúdtalp
Nosite obutev z dobro oporo za stopala ter ortopedske vložke, če imate ploske noge. ▸ Ha lúdtalpa van, hordjon olyan lábbelit, amely jó támaszt nyújt a lábfejnek, valamint ortopéd cipőbetétet!
Sopomenke: plosko stopalo

plosko stopalo stalna zveza
medicina (deformacija stopala) ▸ lúdtalp
Če imate ploska stopala, boste morali začeti nositi vložke za čevlje. ▸ Ha lúdtalpa van, el kell kezdenie cipőbetétet hordani.
Sopomenke: ploska noga

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

pobesnéti to become furious (ali infuriated, enraged, raving, mad); to get enraged; to fly (ali to fall, to get) into a rage; to get into a fury, to rave; to run amok (ali amuck)

brez razloga pobesnéti to fly into a rage for no reason
pobesnim, če slišim take neumnosti it drives me mad to hear such nonsense

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi