Franja

lúpa optika magnifying glass, magnifying lens, magnifier; (časovna) slow-motion camera, time-lens

dati, vzeti pod lúpo to examine under a magnifying glass, figurativno to examine closely, to scrutinize

lúpa (optika) loupe ženski spol , verre grossissant

vzeti pod lupo voir une affaire (ali une chose) de prés, examiner qe sur toutes les coutures

Lust, die, (-, ohne Plural/Lüste) zadovoljstvo, ugodje; (Freude) veselje, radost; (Verlangen) poželenje; sexuell: naslada; Lust und Leid veselje in žalost; Lust und Liebe zu veselje do (česa); aus Lust und Liebe iz veselja; mit Lust und Liebe z veseljem; nach Lust und Liebe po mili volji; Lust bekommen auf zaželeti si (česa), zahoteti se (ich bekam Lust zahotelo se mi je) ; Lust haben auf želeti si česa; Lust haben zu mikati (mika me, da bi); Lust machen zamikati; jemandem die Lust nehmen vzeti (komu) (vse) veselje; die Lust vergeht jemandem (človeka) mine vse veselje (do); seinen Lüsten frönen predajati se nasladam/strastem

Mache, die, videz, izumetničenost; umetno; die Mache von Filmen tehnika; in der Mache haben imeti v delu; in die Mache nehmen vzeti v delo; einen Menschen: in der Mache haben/in die Mache nehmen pošteno prijeti/držati; unsaubere Mache nečedno početje; ohne Mache neizumetničeno

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mal¹ [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

de mal en pis vedno slabše, hujše
tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
pas mal de (familier) (kar) precéj
mal à propos ob nepravem času, neugodno
ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
il est au plus mal on je že pri kraju
aller de mal en pis priti z dežja pod kap
être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
mal lui en prit posledice so bile hude zanj
parler mal de quelqu'un obrekovati koga
prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
se porter mal slabo se počutiti
prendre mal vzeti za zlo
être mal à l'aise neugodno se počutiti
cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
je me trouve mal slabo mi je
se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

Mangel¹, die, (-, -n) monga (za perilo); durch die Mangel drehen figurativ pošteno obdelati; in die Mangel nehmen vzeti v klešče/v precep

mariage [marjaž] masculin poroka, možitev, ženitev; zakonski stan, zakon; figuré združitev, barmonična zveza

hors mariage, en dehors du mariage zunaj zakona, nezakonsko
mariage d'amour poroka iz ljubezni
mariage d'argent, d'intérêt zakon zaradi denarja, interesov
mariage civil, religieux civilna, cerkvena poroka
mariage consanguin zakonska zveza dveh sorodnikov
mariage de convenance stanu primerna poroka
mariage de deux couleurs harmonična kombinacija dveh barv
mariage en détrempe, d'Afrique skupno življenje vdove (z otroki) z moškim, s katerim se noče poročiti, da ne izgubi pravice do preskrbnine iz prvega zakona
mariage d'essai poskusni zakon
mariage mixte mešan zakon
mariage par procuration poroka v odsotnosti enega od zakonskih partnerjev (npr. v vojnem času)
mariage putatif neveljaven zakon
mariage de raison razumski, preračunljiv zakon
mariage similé, fictif navidezen zakon
acte masculin de mariage poročni list
anneau masculin de mariage poročni prstan
annonce féminin, billet masculin, fairepart masculin de mariage naznanilo poroke
demande féminin de mariage snubitev
dissolution féminin du mariage ločitev zakona
promesse féminin de mariage zaroka, obljuba zakona
seconds mariages mpt drugi zakon
contracter mariage skleniti zakon (avec quelqu'un s kom), poročiti se
demander en mariage prositi za roko, zasnubiti
donner en mariage dati za ženo, v zakon
faire un bon mariage napraviti dobro partijo
prendre en mariage vzeti za ženo, poročiti
promettre mariage obljubiti zakon

marier [marje] verbe transitif poročiti; oženiti, omožiti; dati v zakon; figuré združiti (à z), (s)kombinirati, sestaviti (barve)

se marier poročiti se; omožiti se, oženiti se, vzeti se; figuré združiti se, ujemati se, skladati se, harmonirati
fille féminin à marier za možitev godna hči
se marier civilement, religieusement poročiti se civilno, cerkveno
elle s'est mariée avec un médecin poročila se je z nekim zdravnikom

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

measure² [méžə]

1. prehodni glagol
meriti, izmeriti, odmeriti; umeriti (obleko); oceniti, soditi, presoditi (by po)
primerjati, meriti (with s, z)
prehoditi

2. neprehodni glagol
meriti

it measures 8 inches meri 8 inčev
to measure s.o. for (a suit of clothes) vzeti komu mero (za obleko)
to be (ali get) measured for (a suit) dati si vzeti mero (za obleko)
to measure one's length pasti ko dolg in širok
to measure swords with preizkusiti svojo moč
to measure one's strength with s.o. meriti se s kom
to measure other people's corn by one's own bushel soditi druge po sebi
to measure s.o. with one's eye premeriti koga z očmi
to measure s.o. from top to toe premeriti koga od glave do pete

measurement [méžəmənt] samostalnik
merjenje, mera, velikost
množina dimenzije

to take s.o.'s measurements for a suit vzeti komu mere za obleko
ekonomija measurement goods razsipčno blago

médecine [mɛdsin] féminin zdravstvo, zdravniška veda, zdravniški poklic; zdravilstvo, medicina; vieilli zdravilo, zdravilno sredstvo

médecine de cheval ostro, hudo zdravilo
médecine clinique klinično zdravstvo
médecine générale splošna medicina
médecine infantile otroško zdravstvo
médecine légale sodna medicina
médecine naturiste zdravstvo, ki se poslužuje naravnih metod (zdravljenja)
médecine opératoire kirurgija
médecine vétérinaire veterina, živinozdravstvo
docteur, étudiant masculin en médecine doktor, študent medicine (medicinec)
Faculté féminin de médecine medicinska fakulteta
avaler la médecine (figuré) pogoltniti, požreti grenko pilulo
exercer la médecine opravljati zdravniški poklic
faire sa médecine študirati medicino
prendre médecine vzeti zdravilo

medicina f

1. medicina, zdravstvo; zdravniška veda:
medicina legale sodna medicina

2. pog. zdravilo, medikament:
prendere la medicina vzeti zdravilo

3. ekst. zdravilo, zdravljenje:
il riposo è la miglior medicina počitek je najboljše zdravilo

medicinar zdravilo dati

medicinarse zdravilo vzeti (jemati)

medicine¹ [méd(i)sin] samostalnik
zdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)

forensic medicine sodna medicina
to give s.o. some of his own medicine povrniti milo za drago
to take one's medicine vzeti zdravilo; figurativno sprejeti kazen, požreti hudo pilulo
ameriško, sleng he is bad medicine je nevaren človek