Franja

zimski vrt stalna zveza
(del hiše) ▸ télikert
Zimski vrt je idealna rešitev, če nameravamo povečati svoj bivalni prostor. ▸ A télikert tökéletes megoldás, ha bővíteni szeretnénk a lakóterünket.

značáj (-a) m

1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
težek, neprijeten značaj un brutto carattere
biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
nacionalni značaj il genio della nazione

2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
odkrit značaj carattere aperto
ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
agr. značaj vina caratteristiche del vino
psih. asocialni značaj carattere asociale

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

zrcálo mirror; looking glass; glass; medicina speculum, pl -s, -la

ogledovati se v zrcálou to look at oneself in the glass
od blizu gledati, strmeti v zrcálo to peer into the glass
videti svoj odsev v zrcálou to see one's repection in the glass
zrcálo med dvema oknoma pier glass
beneško zrcálo Venetian mirror
trojno zrcálo triple mirror
omara z zrcálom wardrobe with a mirror

Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)

zvíšati to raise, to increase; (hišo, zid) to raise, to heighten

zvíšati poslopje za eno nadstropje to raise a building by a storey (ZDA story)
zvíšati cene to raise prices
zvíšati (svoj) glas to raise one's voice
zvíšati kazen pravo to increase a sentence
zvíšati temperaturo to raise the temperature
zvíšati (svojo) hitrost to increase one's speed
desetkrat zvíšati to increase tenfold

zvíti to fold, to roll; to furl; (skriviti) to curve, to bend, to crook, to contort

zvíti odejo (preprogo) to roll up a blanket (a carpet)
zvíti si cigareto to roll a cigarette
zvíti (svoj) dežnik to fold one's umbrella
zvíti jadra to furl the sails
nogo si je zvil he wrenched his foot, he twisted his foot
zvíti si gleženj to wrench (ali to twist) one's ankle
zvíti se od bolečine to writhe in pain
zvíti se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
vročina je zvila knjigi platnice the heat has warped the cover of the book
jež se je zvil v klobčič the hedgehog rolled itself into a ball

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

žep¹ [ê] moški spol (-a …) die Tasche (hlačni Hosentasche, notranji Innentasche, plašča/plaščni Manteltasche, prsni Brusttasche, zgibani Falztasche, zunanji Außentasche, na jopiču/suknjiču Jackentasche, na krilu Rocktasche, na telovniku Westentasche)
vsebina žepa/žepov der Tascheninhalt
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
izprazniti žepe die Taschen leeren
napolniti si žepe die Taschen füllen, nabasati: sich die Taschen [vollstopfen] voll stopfen
dati/vtakniti v žep einstecken, komu drugemu: zustecken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
vtakniti v žep einstreichen, in die Tasche stecken (tudi figurativno)
iz žepa aus der Tasche
plačati iz lastnega žepa aus der eigenen Tasche bezahlen
zvabiti/vleči denar iz žepa komu (jemandem) das Geld aus der Tasche locken/ziehen
v žepu in der Tasche
imeti v žepu in der Tasche haben (tudi figurativno)
delati za svoj žep in die eigene Tasche wirtschaften

žèp pocket; (za uro) fob

našit žèp patch pocket
poln žèp pocketful
zračni žèp aeronavtika air pocket
imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
ki se lahko spravi v žèp pocketable
žèp za revolver hip pocket
bočni žèp side pocket
hlačni žèp trouser pocket
žèp pri krilu placket
prsni žèp breast pocket
žèp pri telovniku waistcoat pocket
notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žólč (pri človeku in figurativno) bile ženski spol ; (pri živalih in figurativno) fiel moški spol ; (ribji) amer moški spol

črni žolč atrabile ženski spol, bile noire
izbruhati svoj žolč (figurativno) vomir son fiel, déverser sa bile
žolč mi zavre (figurativno) la moutarde me monte au nez, je me mets en colère

žólč (pri človeku in fig) bilis f (pl inv) ; (pri živalih in fig) hiel f

črn žolč (med) atrabilis f
izbruhati svoj žolč na (fig) descargar su bilis sobre
žolč mi zavre (fig) se me exalta la bilis, fam la mostaza se me sube a las narices

žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium

žvéčiti (-im) imperf.

1. masticare; zool. ruminare

2. pren. masticare; (nerazločno izgovarjati) biascicare, ciancicare:
pren. žvečiti svoj gnev masticare amaro

ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).

ἀντ-ακούω tudi jaz slišim, slišim v (kot) odgovor, τοῦτον ὡς τεθάψεται da bo dobil ta svoj grob.