Franja

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

per-bītō -ere (per in bītere, baetere)

1. preiti (prehajati), (pre)iti na drugo stran: in Siciliam Pl.

2. poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati): P. F., ego puerum interead ancillae subdam lactantem meae, ne fame perbitat L. Andr. ap. Non., nam me perbitere, illis opitularier quovis exitio cupio, dum prosim Pac. fr., set numquam scripsistis qui parentem aut hospitem necasset quo quis cruciatu perbiteret Enn. fr., malo (maximo) cruciatu Pl., hic amet, familiae fame perbitant, ager autem stet sentibus Caecil. fr.

pétdeseti cinquantième

petdeseta leta les années ženski spol množine cinquante
petdeseta stran page ženski spol cinquante

plósk -a, -o flat

plósk, -a, -oa noga flat-foot
plósk, -a, -oa stran flat side; blade
vložek za plósk, -a, -oo nogo arch-support, foot-easer, pad, instep-raiser

ploščàt plat, aplati

ploščate klešče pince ženski spol plate
ploščata pila lime ženski spol plate
ploščata stran plat moški spol, côté moški spol plat

plúti (plôvem) imperf.

1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?

2. pren. correre, volare

3. pren. diffondersi

podíti to chase; to hurry; (goniti, loviti) to hunt

stran podíti to drive away
podíti se (igrati se, loviti se) to sport
otroci so se podili po cesti the children were tearing about the road

podolžn|i (-a, -o) Längs- (prerez der Längsschnitt, nosilec der Längsträger, prelom die Längsfraktur, brazda die Längsfurche, črta der Längsstreifen, nosilna vrv das Längstragseil, os die Längsachse, razpoka die Längsspalte, cepljenje die Längsspaltung, rezanje das Längsschneiden); Lang- (stran die Langseite)

podtlačn|i [ò] (-a, -o) tehnika Unterdruck-
podtlačna stran die Saugseite

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

poglédati to look at (ali upon); to have a look at; to cast a glance at, to glance, to cast an eye at, pogovorno to take a peep (ali gander, shufti) at

debelo poglédati to open one's eyes wide, to make big eyes at, to stare (ali to gaze) in astonishment, to be all eyes
bežno poglédati to glance at
proč poglédati to look the other way
poglédati okoli sebe to look around
mrko poglédati to frown at
grdó poglédati to give someone a dirty look, to dart ugly looks at (ali upon)
kvišku poglédati to lift up one's eyes
stran poglédati to look the other way
dobro kaj poglédati to take a good look at
skrivaj koga poglédati to steal a look at someone
preteče poglédati to look black
v obraz koga poglédati to look someone full in the face
poglej! look!, behold!, lo!, lo and behold!
lahkó pogledate! you may have (ali take) a look!
morate bliže, bolj od blizu pogledati! you must get a closer look!
poglédati se (sebe) to look at oneself
pogledala sta se they looked at each other
pogledali so se they looked at one another

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser

položiti izpit passer son examen
položiti jamščino, kavcijo verser une caution
položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
položiti na appliquer
položiti na sonce mettre au soleil
položiti na stran mettre de côté
položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
položiti nazaj replacer, remettre à sa place
položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
položiti račun rendre compte de
položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
položiti temeljni kamen poser la première pierre
položiti vmes interposer
položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit

pomakn|iti (-em) pomikati rücken (tudi tehnika), (poriniti) schieben; (bliže näherrücken, herüberrücken, h komu hinüberrücken, naprej vorrücken, weiterrücken, v vrsti nachrücken, narazen [auseinanderrücken] auseinander rücken, sem herrücken, hierherrücken, skupaj [aneinanderrücken] aneinander rücken, aufrücken, stran fortrücken, tja hinrücken); uro: stellen (naprej vorstellen, nazaj zurückstellen)

pop² [pɔp]

1. neprehodni glagol
počiti (zamašek), odpreti se (kostanj, koruza itd.); sprožiti, ustreliti (at)
nenadoma se pojaviti; izbuljiti (oči)

2. prehodni glagol
hitro odpreti, izvleči (zamašek), sprožiti, izstreliti (naboj)
ameriško peči koruzo; hitro vtakniti (kaj kam), pomoliti (glavo)
britanska angleščina, sleng zastaviti

to pop along švigniti mimo
to pop away hitro dati stran
to pop in oglasiti se pri kom, priti na kratek skok
pogovorno to pop off izginiti, pobrisati jo; zadremati
pogovorno tudi to pop off the hooks umreti
to pop on dati klobuk na glavo
to pop out pomoliti ven; ugasniti luč; pobrisati jo
to pop up pojaviti se (tudi figurativno npr. težave)
to pop one's head in the door pomoliti glavo skozi vrata
pogovorno to pop the question zasnubiti

poradi predl. z rod. zaradi: poradi vlastitog dobitka; zlato dospeva poradi izrade u ruke svakojakih veštaka; ići poradi sebe iti na stran

poríniti porívati to push, to shove; to thrust; (v gneči) to hustle; to jostle

poríniti, porívati v stran to push (ali to shove) aside
poríniti, porívati avto to push a car
poríniti, porívati komu meč v hrbet to thrust a sword into someone's back

poríniti empujar

poriniti naprej (nazaj) mover hacia adelante (empujar hacia atrás)
poriniti v stran apartar a un lado
poriniti komu nož v prsa clavar (ali hundir) el cuchillo a alg en el pecho

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.