Franja

redukcíjski reductional; reducing; reductive

redukcíjsko sredstvo kemija reductive

redukcíjski réducteur

redukcijsko sredstvo (kemija) réducteur moški spol

redukcíjski

redukcijsko sredstvo reductor m

regenerador moški spol preroditelj

regenerador del cabello sredstvo za rast las

reklamn|i (-a, -o) Werbe-, Reklame- (slogan der Werbespruch, film der Werbefilm, material das Werbematerial, pano die Reklametafel, Werbetafel, plakat das Werbeplakat, predmet der Werbeartikel, stroški Werbungskosten, Werbekosten množina, agencija Werbeagentur, brošura die Werbeschrift, kampanja Reklamefeldzug, Werbefeldzug, oddaja die Werbesendung, površina die Werbefläche, sporočilo die Werbebotschaft, sredstvo das Werbemittel)
reklamno učinkovit werbewirksam, werbekräftig

remover [rimú:və] samostalnik
odstranitelj, odstranjevalec
(= furniture-remover) prevoznik, spediter (pohištva), selivec

stain remover (make-up remover) sredstvo za odstranitev madežev (šminke)

repozitorij samostalnik
1. v računalništvu (skladišče elektronskega gradiva) ▸ repozitórium, adatttár
2. (arhiv) ▸ tárház, tár
Jezik - to vemo vsi - ni zgolj sredstvo komunikacije, je tudi repozitorij kulture, vseh informacij, s katerimi ravnamo, in vsega, kar tvori naš intelektualni svet. ▸ A nyelv – ezt mindannyian tudjuk – nemcsak a kommunikáció eszköze, hanem a kultúra, az összes általunk kezelt információ és mindannak a tárháza is, ami szellemi világunkat alkotja.
Antični epi so daljši, ker so bili v predpismenem obdobju repozitorij kompletnega zgodovinskega spomina in verske podlage plemen. ▸ Az ősi eposzok azért hosszabbak, mert az írásbeliség előtti korszakban a törzsek teljes történelmi emlékezetének és vallási alapjainak tárházát jelentették.

repūgnantia -ae, f (repūgnāre)

1. odpor, upor, upiranje: illa domina rerum omnium hanc dedit repugnantiam apibus Plin. orodje za odpor, obrambno sredstvo, branilo (tj. želo).

2. pren.
a) navzkrižje, konflikt, nasprotje, nasprotstvo, opreka, protislovje, protislovnost, oporekanje (naspr. concordia): tantam rerum repugnatiam non vide[a]s Ci., nulli satis custodita in mixturis concordia naturae ac repugnantia Plin., insita repugnantia Plin.
b) nasprotovanje, ugovor, ugovarjanje: induxit (sc. Panaetius) eam quae videretur esse non quae esset repugnantiam Ci.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

restorer [ristɔ́:rə] samostalnik
vzpostavitelj, obnovitelj, popravljalec; strokovnjak za obnavljanje umetnin, restavrator
medicina okrepčilo

hair restorer sredstvo za obnovitev rasti las
health restorer sredstvo za ozdravljenje

revm|a [é] ženski spol (-e …) medicina das Rheuma, der Rheumatismus (mišična Muskelrheumatismus, sklepna Gelenkrheumatismus)
sredstvo proti revmi das Rheumamittel
ki ima revmo rheumaleidend

revulsivo odvajalen

revulsivo m odvajalno sredstvo

risanatore

A) agg. (f -trice) zdravilen; sanacijski:
rimedio risanatore zdravilno sredstvo

B) m (f -trice) zdravilec, zdravilka (tudi pren.)

risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti

se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
risquer sa vie življenje tvegati
la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta

rja¹ ženski spol (rje …) der Rost; vidna: der Rostansatz
odstranjevanje rje die Entrostung (sredstvo za odstranjevanje rje das Entrostungsmittel)
poškodba/poškodbe zaradi rje der Rostschaden
obdelava proti rji die Rostkur
sredstvo proti rji der Rostlöser
odporen proti rji rostbeständig
ki odstranjuje rjo rostlösend
odstraniti/odstranjevati rjo entrosten
sredstvo za zaščito pred rjo das Rostschutzmittel, der Rostschutz

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

salicylique [-silik] adjectif

acide masculin salicylique salicilna kislina; močno antiseptično sredstvo

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)