Franja

assiēme

A) avv. skupaj:
stare assieme biti skupaj (s kom)
mettere, riunire assieme združiti, spraviti skupaj
aspettami, usciremo assieme počakaj, greva skupaj, grem s tabo

B) prep.
assieme a ( redko assieme con) s, z:
verrò assieme a te grem s tabo

C) m celota, kompleks, ansambel:
l'assieme di un' orchestra orkestrski ansambel
gioco d'assieme skupna igra
ottima recitazione d'assieme odlična interpretacija celotnega igralskega ansambla

atolladero moški spol mlakuža, luža

sacar del atolladero rešiti iz stiske, spraviti iz zadrege

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

awe¹ [a:] samostalnik
(globoko) spoštovanje; strah

to stand in awe of s.th. bati se, zgroziti se česa
to fill (ali inspire, strike) s.o. with awe v strah koga spraviti

barrel¹ [bǽrəl] samostalnik
sod; puškina cev; valj; trebuh (npr. konja); prostorninska mera (pribl. 147 l)
ameriško denar za politično kampanjo

pogovorno not enough barrel šibkega telesa
to have s.o. over a barrel spraviti koga v škripce
barrel house, barrel shop krčma
barrel pump ročna črpalka
to holler down a rain barrel gobezdati

bártulos moški spol množina premoženje, imetje; šara, krama, ropotija

coger (liar) los bártulos povezati (svojo) culo, spraviti svoje stvari

bava f

1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

2. kosmata svila

3. sapica, piš:
bava di vento sapica

4. tehn. plena

bay⁴ [bei] samostalnik
zavijanje, lajanje
figurativno stiska

to be (ali stand) at bay, to turn to bay biti v skrajni stiski; postaviti se po robu, biti pripravljen na najslabše
to bring (ali drive) to bay spraviti v zagato, ugnati v kozji rog
to hold (ali have, keep) at bay zadrževati, brzdati, držati v šahu

beggary [bégəri] samostalnik
uboštvo, siromaštvo, beda

to reduce to beggary spraviti na beraško palico

Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)

berašk|i (-a, -o) bettelarm; Bettel- (menih der Bettelmönch, malha der Bettelsack, palica der Bettelstab)
spraviti/priti na beraško palico auf den Bettelstab bringen/kommen

beráški beggarly; beggar's

beráška palica beggar's staff
priti na beráško palico to be made destitute, to beggar oneself, to be reduced to poverty
spraviti na beráško palico to pauperize, to reduce to poverty (ali to beggary), to beggar

beráški mendicante

priti na beraško palico verse obligado a la mendicidad
spraviti na beraško palico arruinar, dejar en la indigencia, reducir a la pobreza, hundir en la miseria

Berührung, die, dotik, Übertragung durch Berührung Medizin prenašanje z dotikom; stik; in Berührung kommen mit priti v stik z; in Berührung bringen mit spraviti v stik, figurativ povezati; in Worten: omenjanje, nakazovanje; enge Berührung mit tesna povezanost z

bes² [è] moški spol (-a …) die Wut; die Rage
blazni bes die Raserei
divji bes helle/wilde Wut
slep bes blinde Wut, sinnlose Wut
uničevalski bes die Zerstörungswut
onemogel bes ohnmächtige Wut
bes popade koga die Wut packt (jemanden)
|
krik besa der Wutschrei
izbruh besa der Wutausbruch
napad besa der Koller
|
pokati od besa vor Wut platzen
penast od besa schäumend vor Wut, wutschäumend
spačen od besa obraz: wutverzerrt
slep od besa blindwütig
biti čisto iz sebe od besa sich selbst vor Wut nicht mehr kennen
samega sebe spraviti v bes z govorjenjem: sich in Wut hineinreden, sich in Zorn steigern

bés fureur ženski spol , rage ženski spol , furie ženski spol

spraviti v bes faire enrager, mettre en fureur, exaspérer

besace [bəzas] féminin beraška malha; bisaga; figuré revščina, siromaštvo

réduire quelqu'un à la besace koga na beraško palico spraviti

besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
mile, prijazne besedice parolette gentili
ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
oditi brez besedice andarsene alla chetichella
ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
niti besedice več! zitto, non una parola di più!
nikomur niti besedice! acqua in bocca!

bés(nost) fury; furiousness; rage; madness (zaradi, nad at)

pihati od bés(nost)i to be boiling with rage
peniti se od bés(nost)i to foam with rage
spraviti koga v bés(nost) to incense, to infuriate someone
stresel je svoj bes name he vented his rage on me
razdražiti do bés(nost)i koga to drive someone into a fury, to infuriate