Franja

odpravnína ž otpravnina, otpremnina, novčana nadoknada pri otkazu radnog odnosa

odvozíšče s mjesto, mesto pri vrhu rudničkog okna odakle se odvozi rudača, odvoz

off⁴ [ɔ(:)f] samostalnik
desna stran pri kriketu

of-fīrmō -āre -āvī -ātum (ob in fīrmāre)

I. trans.

1. narediti (delati) kaj trdno (trajno), utrditi (utrjevati), zavarovati, trdno zapreti (zapirati): fores perticā Ap., ostiis offirmatis serā Vulg.

2. metaf.: certum offirmare est viam me quam decrevi persequi Ter. vztrajati na poti, o. animum (suum) Pl., Pac. ap. Non., Plin. iun. osrčiti se, ojunačiti se, opogumiti, ohrabriti se, tute ipse tete offirma Acc. ap. Non. opogumi se, o. cor Vulg. srce zakrkniti. —

II. intr. osta(ja)ti pri čem (pri svoji misli), trdno držati se česa, trdno vztrajati, trditi svoje, svojeglav, trmoglav, trmast biti, (zatrdno) skleniti, odločiti se: quid agimus, soror, si offirmabit pater adversum nos? Pl., satis offirmatum quod mihi erat (kar sem si bil zabičal), id nunc me exorat Pl., offirmatus (trmoglav) mirā praesumptione Ap., o. animo Cat. zakrkniti (v srcu); z inf.: Ter., Iul. Val., offirmastin occultare, quo te immittas, pessume? Pl.; z ne: obseratis urbis suae claustris Abderitae eum, ne reciperent offirmaverunt Iul. Val. V enakem pomenu offirmare se: age, quaeso, ne tam offirma te Ter. ne bodi tako svojeglav (trmast). — Od tod adj. pt. pf. offīrmātus 3, adv. -ē

1. stanoviten: feram et perferam usque abitum eius animo forti et offirmato Pl.

2. (v slabem pomenu) svojeglav, zelo trdovraten (trmast): mihi videtur illius voluntas obstinatior et in hac iracundiā offirmatior Ci. ep., offirmate resistere Suet.

ògreb m
1. gl. ogrebotina
2. lanena vlakna, ki obvise pri grebenanju na gradašah

ògrebine ž mn. odpadki pri grebenanju

ohíšnica ž okućnica, zemljište oko kuće koje je zemljoradničko domaćinstvo zadržalo kao privatnu svojinu pri stupanju u radnu zadrugu

oidor moški spol poslušalec; višji sodnik, svetnik pri višjem sodišču

òjna ž (t. ojun) elegantno poskakovanje pri konjskem hodu

okániti se òkānīm se
1. opustiti: majka moli Marka da se okani četovanja naj opusti četovanje
2. varovati se: okanite se, ljudi, procesa, okanite se ludog posla
3. pustiti pri miru: moj dilberu, okáni se mene!

òklēvština ž dial. nagrada, odškodnina za izgubljeni čas pri pričevanju, kot priča

òknār -ára m kopač, ki je zaposlen pri kopanju jaška v rudniku

okopístiti se okòpīstīm se trdovratno ostati pri čem, ne popustiti

okujíne ž mn. ljuspice što otpadaju pri kovanju gvožđa, željeza

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

om-mentō -āre (ob in mantō) (po)čakati, (po)muditi se, bivati pri čem: in Pylum devenies, aut ibi[dem] ommentans L. Andr. fr., ommentans, [Livius] in Odyssea, cum ait: „In Pylum devenies, aut ubi ommentans“, significat obmanens, sed ea significatione, qua saepe fieri dicitur, id enim est mantare L. Andr. ap. Fest.

sisón, -ona ki goljufa (poneverja) pri nakupovanju za druge (zlasti služkinja)

òplaza ž, òplazina ž, òplazak -ska m zemlja, ki jo pri oranju plug preskoči

oplàznuti òplaznēm pri oranju preskočiti (plug)

oprošténje s
1. odpuščanje: oproštenje grijehova, grijeha
2. oprostitev, odpustitev: molim za oproštenje; moliti u koga oproštenje za što; s -em naj se mi oprosti, naj mi bo oproščeno
3. točitev zakona pri muslimanih: knjiga -a ločitveno pismo
4. odpustek
5. oprostitev, izpregled: oproštenje od poreza