Franja

hipotéza hypothèse ženski spol , supposition ženski spol , conjecture ženski spol , axiome moški spol

delovna hipoteza hypothèse de travail
postaviti hipotezo émettre (ali énoncer) une hypothèse

hipotéza (-e) f (domneva) ipotesi; ekst. supposizione:
postaviti hipotezo formulare un'ipotesi
ovreči hipotezo dimostrare l'infondatezza di un'ipotesi
delovna hipoteza ipotesi di lavoro
Newtonova hipoteza ipotesi di Newton

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hláden (-dna -o)

A) adj.

1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi

2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia

hladn|o kalt, kühl
vroče in hladno me obliva (es überläuft mich) heiß und kalt
hraniti/skladiščiti na hladnem kühl aufbewahren/lagern
dati na hladno kalt stellen, kühl stellen, figurativno (vreči ven) an die frische Luft setzen/befördern
(zapreti) einlochen, aus dem Verkehr ziehen
postaviti na hladno figurativno [kaltstellen] kalt stellen, (einen Menschen) abservieren, ins Aus stellen
postaja hladno es wird kalt
tehnika kalt- (iztisnjen [kaltgepreßt] kaltgepresst, kriviti kaltbiegen, lomljiv kaltbrüchig, prekajen kaltgeräuchert, valjan kaltgewälzt, valjati kaltwalzen, variti kaltschweißen)

hlév (goveji) étable ženski spol , (konjski) écurie ženski spol , (ovčji) bergerie ženski spol , (svinjski) porcherie ženski spol

v hlev postaviti établer, mettre à l'étable (ali à l'écurie)

horoscope [hɔ́rəskoup] samostalnik
horoskop

to cast a horoscope postaviti horoskop

horoskóp horoscope

postaviti komu horoskóp to cast someone's horoscope

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

i m (lettera) i; (vocale) i:
pren. postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
metal. profil I, I profil profilo a doppio T

I, i [i] masculin črka i

i grec črka "y"
droit comme un i raven ko sveča
mettre les points sur les i postaviti pike na i, precizirati, vse natančno povedati ali pojasniti, jasno se izraziti

iacio, iacere, iēcī, iactum (sor. z gr. ἵημι)

I. z zunanjim obj.

1. vreči, metati, zagnati (zaganjati): qui saxa iacerent Ci., cum ille … lapides iaciendos curavisset Ci., leae iaciebant corpora saltu undique Lucr., iacere tela Lucr., O., tela tormentis C., tela manu iaciens V., cum Balearica plumbum funda iacit O.; poseb.: Otho … iacere oscula T. je metal (ljudstvu) poljube z roko; z določenim ciljem: palam in eum tela iaciuntur Ci., in medium mare fulmen iecit Ci., iecissem ipse me potius in profundum Ci. strmoglavil bi se bil sam v globino, iacere lapides in murum C. ali post terga O., iacula in casas C., tela ad eum locum Hirt., in terras fulmen Lucr., totas arbores in altum Cu., coniugem in praeceps T. strmoglaviti; pesn.: iacere sese mediis fluctibus V.; z določenim izhodiščem: ancoram de prora V., tudi samo ancoram iacere C. sidro (mačka) vreči, — spustiti, se e culmine turris O.; z določenim ciljem in izhodiščem: in quem (Cominium) scyphum de manu iacere conatus est Ci., armorum magnam multitudinem de muro in fossam iacere C., faces atque aridam materiem de muro in aggerem eminus iaciebant C., se ex muris in praeceps iacere Cu.

2. occ.
a) vreči, metati kot kockarski t. t.: iacere talos Pl., O., talum ita, ut rectus assistat Ci., iacit volturios quattuor Pl., iacta alea est C. ap. Suet.; abs.: tu male iacta dato O.
b) proč (v stran, od sebe) vreči, — metati, odvreči, odmetati: scuta Pl., vestem procul O.
c) z ladje vreči, — (po)metati: merces Icti.
č) (raz)suti, (raz)sipati, (raz)trositi, raztresati, razširiti (razširjati): flores V., humorem in corpus, odorem Lucr., iacere triticum Varr. ali farra O. sejati, iacta semina V., O. posajena, vsajena, arbor poma iacit O., iacturas poma myricas speret O. ki bodo rodile (— sule).

3. metaf.
a) (besede idr.) v (na, zoper) koga „vreči“, — (iz)bruhati, — izustiti: cum falsum crimen quasi venenatum telum iecerint Ci., iacere contumeliam ali iniuriam in aliquem Ci., minas L., in alicuius caput verba superba Pr., talia verba favillae Pr., probra in feminas illustres, edicta adversus Vitellium T.
b) (besedico) podtakniti (podtikati), (mimogrede) omeniti (omenjati), izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati): iaciuntur voces, quae … Ci., quod Asclepiades sine auctore iecerit, id pertimescemus? Ci., iacis adulteria Ci. širokoustiš se s … , omisso discrimine, vera an vana iaceret L., condicionum mentionem iac. Vell., quaedam de habitu cultuque … eius iecerat T.; z ACI: iecit quodam loco vitā illam spoliari maluisse quam pudicitiā Ci., Iugurtha inter alias res iacit oportere quinquenni consulta … omnia rescindi S., finem adesse imperio inter se … iaciunt T.; abs. z de: quisnam is esset, qui per ambages de lacu Albano iaceret L.

II. s prolept. obj. nametati, nasuti, nasipati, (z)graditi, (se)zidati, napraviti, storiti, osnovati: aggerem C., vallum L., Cu., molem (pristaniški nasip) Cu., moles in mare Auct. b. Afr., iactis in altum molibus H.; pesn.: muros iacere V.; dokaj pogosto fundamenta iacere temelj postaviti: hic in Palatio prima urbi fundamenta ieci L., in area Capitolina novae domus fundamenta iecit Suet.; metaf.: iacta sunt fundamenta defensionis, — pacis, — actionum Ci.; podobno: iacere gradum atque aditum ad rem Ci., salutem in arte V.

ice¹ [áis] samostalnik
led; sladoled; sladkorni obliv
figurativno hlad (obnašanje)
ameriško, sleng diamant, podkupnina

artificial ice umetni led
floating (ali drift, loose) ice plavajoči led
figurativno to break the ice prebiti led, začeti
it cuts no ice with me ne vpliva, ne učinkuje, ne deluje name
to have one's brains on ice obvladati se
figurativno on thin ice na tenkem ledu, v nevarnosti
to skate on thin ice načeti kočljivo vprašanje
ameriško, sleng to put on ice figurativno postaviti na hladno
straight off the ice popolnoma sveže

iglu samostalnik
(prebivališče iz snega) ▸ iglu, jégkunyhó, hókunyhó

imboscata f voj. zaseda:
tendere un'imboscata postaviti zasedo
cadere in un'imboscata pasti v zasedo

índeks index moški spol , table ženski spol des matières, répertoire moški spol , indice moški spol

dati, postaviti knjigo na indeks mettre un livre à l'index
indeks proizvodnje (cen, življenjskih stroškov) indice de la production (des prix, du coût de la vie)

índeks (-a) m

1. (seznam prepovedanih knjig) indice (dei libri proibiti):
dati, postaviti na indeks mettere all'indice

2. (kazalo) indice:
predmetni indeks indice analitico

3. šol. libretto universitario

4. (razmerje med dvema istovrstnima podatkoma) indice:
indeks življenjskih stroškov indice del carovita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lobanjski indeks indice cefalico

īnferus 3 ali īnfer 3 (Ca.), k temu īnfrā, komp. īnferior -ius, superl. īnfimus 3 ali īmus 3 spodnji (naspr. super[us]).

A. poz. īnfer[us] redko v sg.: super inferque vicinus Ca., inferus an superus deus L. Andr., limen superum inferumque Pl.; zlasti mare inferum Ci. Tirensko morje (naspr. mare superum Jadransko morje) Ci., v pismih tudi brez mare: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep. Pogosteje v pl.: omnia supera, infera Ci., infera in loca abire Ci. zaiti; poseb. kot evfem. za podzemlje: dii superi inferique Ci., L. nadzemeljski in podzemeljski bogovi, dii deaeque superi atque inferi Pl., Ter., per flumina iuro infera O. Od tod subst. īnferus -ī, m (sc. locus) podzemlje, pekel: porta inferi Vulg.; īnferī -ōrum, m spodnji, podzemljani, pokojniki, podzemlje, podzemeljski (spodnji) svet: impendet apud inferos saxum Tantalo Ci., existimamus illum apud inferos impiorum supplicia perferre Ci., ad inferos poenas parricidii luere Ci., ille prope ab inferis evocavit omnīs Metellos Ci., Sulla ab inferis excitandus est Ci., si ab inferis exsistat Malleolus Ci., inferorum animas elicere Ci., Cerberus apud inferos Ci., ab inferis exsistere L. od mrtvih vstati, inferos fingere Ci., deferre ad inferos Vell., precari superūm inferūmque numina Iust.; tudi nagrobni spomenik: Lact.

B. abl. sg. f. īnfrā (nam. inferā, sc. parte) stoji

I. adv. na spodnji strani, spodaj, zdolaj: iumenta in flumine supra atque infra constituta C., partes eae, quae sunt infra, dilatantur Ci., mare quod supra quodque adluit infra V., non seges est infra Tib. (v podzemlju); o mestu v govoru in spisih: paulo infra „saepe quaesivi“ inquit Ci., earum litterarum exemplum infra scripsi Ci., infra scriptum est S.; o mestu za mizo pri pojedini: Nomentanus erat super ipsum, Porcius infra H. (infra = ležeč na desni, supra = ležeč na levi), discubuere in summā Antonius et infra scriba ... Versius S. fr.; pren.: non infra descendunt, ut ad infimos perveniant L. tako nizko, liberos eius ut multum infra despectare T. zaničljivo je gledal na njegove otroke kot globoko pod njim stoječe.

— II. praep. z acc.

1. pod: argentum ... infra oppidum exspectabat Ci., infra eum locum C., ut una pars supra Ephesum, altera infra Ephesum navigaret Ci., i. caelum T., i. genua Cu., i. ventriculum Iuv., o te ineptum, qui putas meā interesse, supra terram an infra putrescam Sen. ph.; o mestu za mizo pri pojedini: infra aliquem cubare, accumbere Ci., L., Cu. (prim. I.) na desni strani.

2. (pri glagolih premikanja) dol k, (dol) do: is ... infra etiam mortuos amandatur Ci. (krajevno ime prolept. amandatur eo, ubi infra mortuos sit!); prim.: delata materia infra Veliam L. na kraj pod Velijo.

3. metaf.
a) (časovno) po, za: Homerus infra Lycurgum fuit Ci.
b) (po velikosti, dostojanstvu, ugledu) pod, za: uri magnitudine sunt infra elephantos C. manjši kot ..., res humanas despicere atque i. se positas arbitrari Ci., qui praegravat artes i. se positas H., i. servos ingenium T., (poetae) secundi vel i. secundos Ci., omnia i. se esse Ci., i. omnes infimos homines Ter., i. censum Ter., i. se collocare Suet., invidia i. tuam magnitudinem iacet T., i. Ventidium deiectus Oriens T., i. se aliquid putare Plin. iun.

C. komp. īnferior -ius

1. nižji, niže ležeč, spodnji (naspr. superior): sublicarum pars inferior C., deiectus qui potest esse quisquam, nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferior aedium pars Ci. pritličje, labrum inferius C. spodnja ustnica, Germania superior et inferior T., ex inferiore loco subire C. navzgor se pomikati, ex inferiore loco dicere Ci. z nevzvišenega kraja govoriti (ne z odra), ripa inf. Cu., rami Q., ad inferiora penetrare Cu.; subst.: pondere in inferius ferri O. v globočino, navzdol; acc. n. adv.: altius, inferius egredi O. previsoko, pregloboko, inferius currunt equi suis (equis) O. nižje kot ..., par erat inferior versus O. vsak drugi (spodnji) stih (torej pentameter v distihu); id persequar inferius O. pozneje, bolj spodaj. —

2. metaf.
a) (časovno) poznejši, mlajši: aetate inferiores Ci., erant inferiores, quam illorum aetas Ci., inferiores quinque dies Varr.
b) (po številu, stopnji, stanu, časti, lastnosti, kakovosti) manjši, slabši, nižji: H., Prop., Q., erat inferior numero navium C., inferior copiis N., scelere par est illi, industriā inferior Ci., tu cum omnibus rebus inferior sis Ci., inferius est eorum foedus, quam ceterorum Ci., inferius genus hominum Ci., inferior gradus servitutis Ci., homines inferiores loco Ci. nižji sloji, inferioris iuris magistratus L. nižji uradniki, inferiores ordines C. nižja mesta, nižji čini, nižje stopnje, gens nulla Gallicā gente famā inferior L. ni na slabšem glasu kakor ..., Romani inferiores animo C. manj bojaželjni, non inferior quam magister Ci., dignitate non inferior Ci., supplices inferioresque Ci., inferiorem esse fortunā Ci., inferior virtute, velocitate Iust., crudelis in inferiores Ci., inferioribus auxilium ferre Iust., tempora inferiora Suet., inferius maiestate sua rati T., belli laude inf. Ci.; occ. (v boju) slabši = premagan: inferiorem esse podleči (podlegati), obnemoči, omagati: Alexandrum, quibus antea vicisset, inferiorem fore Cu., nostros non esse inferiores intellexit C., nos inferiores in agendo non futuros Ci., in causā pari inferiorem discedere Ci. premagan zapustiti bojno polje.

Č. superl. īnfimus (īnfumus) 3

1. najspodnejši, najnižji (naspr. summūs): terram esse infimam Ci., cum scripsissem haec infima Ci. nazadnje; večinoma partitivno: infimus collis C. ali mons N. vznožje hriba, gore, nomen infimum in liturā est Ci. konec imena, ab infimā arā anguis emergit Ci. izpod žrtvenika, auricula i. Ci. uhelj, ad infimum Argiletum L. v najnižjem delu Argileta, in infimo foro Pl. na spodnjem koncu trga, ab infimo solo C., infima aequora H.; subst. īnfimum -ī, n najspodnejši del: collis ab infimo acclivis C., angustiis ad infimum (čisto spodaj) fastigium C., collis infima apertus C. na vznožju odprt.

2. metaf. (po dostojanstvu, stanu itd.) najnižji, najslabši: homo Ter., ex infimo genere et fortunae gradu Ci., homo infimo loco natus Ci., infima multitudo Ci., plebs L., Cu., faex populi Ci., condicio servorum Ci., honorum gradus summis hominibus et infimis sunt pares Ci., cum infimo cive Romano (num) amplissimus Galliae comparandus est? Ci., gens H., genus, fortuna Suet., Italia, infima nationum T., precibus infimis aliquid impetrare ab aliquo, petere, ut ... L. s ponižnimi prošnjami; subst.: felicitate infimis par esse videtur Ci. najnižjim, communis infimis, par principibus N.

D. superl. īmus 3,

1. najnižji, najspodnejši: redkeje atrib.: ima sedes Ci., conviva imus H. povsem spodaj ležeč, vox H. diskant (prim. summus), sonus summus, medius, imus Plin., crura Suet., fores V., Manes V.; večinoma partitivno: fundo volvuntur in imo V., ima cauda O. konec repa, ad imam quercum Ph. pri korenini hrasta, bibitur usque eo, dum de dolio imo ministretur Ci. z dna, gurges O. globočina vrtinca, ab imis unguibus (od konca prsta na nogi) usque ad verticem summum Ci. od nog do glave, ab imo pectore V. iz globočine prsi, imae medullae O., sub imo corde V. na dnu srca, pulmonibus imis O. globoko v pljučih, fauces Ci., tellus V., auricula Amm., ima mente formidare Amm., ima cera Suet., valles Val. Fl., mare, aquae, Olympus Val. Fl., ad imos pedes Suet. do peta.

2. subst.
a) īmum -ī, n najspodnejši del, dno: Amm., Cl., ima cornuum L. korenine rogov, ima fontis O., fruges iaciantur in ima O., ab imo suspirare O. iz dna pljuč (globoko) vzdihniti, aquae imo perspicuae O. do dna, ab imo ad summum Q., ima summis miscere Vell., Val. Fl. vse narobe postaviti, qui regit ima (podzemlje) O., ima petit vitellus H. docela tone, ima petunt pisces O.
b) īmī -ōrum, m: maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji.

3. metaf.
a) (časovno) zadnji, poslednji: imus mensis O. konec leta, servetur ad imum (do konca) qualis ab incepto processerit H., ad imum Thraex erit H. nazadnje.
b) (po dostojanstvu) zadnji: superi imique deorum O., valet ima summis mutare (deus) H. = gr. τὰ ἄνω κάτω ποιεῖν.

inside³ [ínsáid] samostalnik
notranjost, notranja stran, notranji del
figurativno bistvo, srž
pogovorno notranjščina, želodec, drob
pogovorno potnik v poštni kočiji
pogovorno sredina
ameriško, sleng zaupno obvestilo
matematika ploščina

from the inside od znotraj
inside out notranja stran navzven, obrnjen
to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
the inside of a week sredina tedna