-
ogrešívati se ogrèšujēm se (ijek., ek.) pregreševati se, grešiti: ogrešivati se o što, o koga grešiti zoper kaj, zoper koga, nad kom
-
ogrijèšiti se ògriješīm se (ijek.), ogréšiti se ògrēšīm se (ek.) pregrešiti se: ogriješiti se o zakon, o prijatelja zoper prijatelja, nad prijateljem
-
ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer
ohladiti jed faire refroidir un plat
ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un
-
ohladíti enfriar, refrescar ; (umetno) refrigerar
ohladiti z ledom, v ledu refrescar con hielo, en hielo
ohladiti svojo jezo nad kom descargar (ali desfogar) en alg su cólera
ohladiti se refrescarse; fig (odnosi, čustva) enfriarse, entibiarse
-
ohraníti conserver, garder, maintenir, entretenir, tenir en bon état, sauvegarder, préserver; (re)tenir
ohraniti sadje čez zimo conserver les fruits pendant l'hiver
ohraniti koga v spominu conserver la mémoire (ali le souvenir) de quelqu'un
ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase garder un secret, garder quelque chose pour soi
ohraniti mirno kri garder son sang-froid
ohraniti mir, red maintenir (ali sauvegarder) la paix, l'ordre
ohraniti svoje privilegije maintenir (ali conserver) ses priviléges
otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi elle sut préserver l'enfant de tous les dangers
poskušal je ohraniti glavo nad vodo il essayait de tenir la tête au-dessus de l'eau
ohraniti se se conserver, se maintenir
-
ohraníti (-im) | ohránjati (-am)
A) perf., imperf.
1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere
2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto
B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani
-
okus moški spol (-a …)
1. čut: der Geschmack, der Geschmackssinn, das Geschmacksempfinden; figurativno der Geschmack; -geschmack (dobe Zeitgeschmack, občinstva Publikumsgeschmack, povprečni Allerweltsgeschmack, Dutzendgeschmack)
slab okus die Geschmacksverirrung
imeti dober okus einen guten Geschmack haben, za hrano: einen feinen Gaumen haben
biti brez okusa geschmacklos sein, keinen Geschmack haben
sprememba okusa der Geschmackswandel
stvar okusa die Geschmackssache, die Geschmacksfrage, die Ansichtssache
v nasprotju z dobrim okusom geschmackswidrig
2. ki ga okusimo: der Geschmack, die Geschmacksrichtung; -geschmack (po dimu Rauchgeschmack, po kakavu Kakaogeschmack, po kumini Kümmelgeschmack, po malinah Himbeergeschmack, po sodu [Faßgeschmack] Fassgeschmack, po zemlji Erdgeschmack, ki ostane v ustih Nachgeschmack, po plesni Schimmelgeschmack, prijeten Wohlgeschmack, sadni Fruchtgeschmack)
imeti dober okus gut schmecken, nicht schlecht schmecken
imeti nedoločljiv okus undefinierbar schmecken, schmecken wie Stroh
imeti okus po prismojenem angebrannt schmecken
imeti slab okus übel schmecken
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
brez okusa geschmacklos
biti brez okusa nach nichts schmecken
nevtralnega okusa geschmacksneutral
organ/čutilo okusa das Geschmacksorgan
okusi množina Geschmacksrichtungen množina
prevladovati nad drugimi okusi durchschmecken
-
ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče
-
oponašanje samostalnik1. (o gibih ali zvokih) ▸
utánzás, mímelés, imitálászabavati z oponašanjem ▸ imitálással szórakoztat
navdušiti z oponašanjem ▸ imitálással lenyűgöz
oponašanje zvoka ▸ hangutánzás
oponašanje glasov ▸ hangok utánzása
oponašanje živali ▸ állatok mímelése
oponašanje gibanja ▸ mozgás utánzása
sposobnost oponašanja ▸ utánzás képessége
Srake imajo izvrstne sposobnosti oponašanja vsakovrstnih glasov. ▸ A szarkák kiválóan tudnak mindenféle hangot utánozni.
Svoj zadetek je proslavil z oponašanjem igralca golfa. ▸ A találatomat egy golfjátékos utánzásával ünnepeltem meg.
Občinstvo je bilo navdušeno nad njegovimi izvedbami raznovrstnih uspešnic in oponašanjem domačih ter tujih zvezdnikov. ▸ A közönséget lenyűgözte a különböző slágerek feldolgozásaival és a hazai, valamint a külföldi sztárok imitálásával.
2. (prevzemanje navad) ▸
utánzás, imitálás, mímelés, másolásLepše prihodnosti pač ni mogoče iskati z vztrajnim oponašanjem preteklosti. ▸ A szebb jövőt nem kereshetjük a múlt kitartó másolásával.
-
opprobrāmentum -ī, n (opprobrāre) sramot(il)en očitek, zasramovanje: facere damni mavolo, quam opprobramentum aut flagitium muliebre inferri domo Pl. kakor da pride nad mojo hišo sramota in nečast zaradi ženske.
-
ōrdinātiō -ōnis, f (ōrdināre)
I. act. razvrstitev, razvrščanje, razporeditev, razporejanje; od tod metaf.
1. kot arhit. t.t. (= gr. τάξις) stavbinska (stavbna, gradbena) uredba, ureditev, razporeditev, zasnova: Corinthiorum et Ionicorum operum ordinationes Vitr.
2. ureditev, urejanje, uravnava(nje); s subjektnim gen.: dei Vulg.; z objektnim gen.: vitae nostrae Plin. iun., tantae disciplinae corpus in perfectam ordinationem perducere Vitr. spraviti v sistematičen red, comitiorum Plin. iun., Vell. preuredba, preureditev, preoblikovanje, preustrojitev, anni Suet., orientis Suet. vladarstvo nad Vzhodom (Jutrovim), rerum omnium Nerva ap. Plin. iun., quid ordinatione civilius? Plin. iun. podelitev nove ustave.
3. namestitev, nameščanje, postavitev, postavljanje v službo: proximā ordinatione Aegypto praeficere Maecium Rufum Domitianus ap. Suet.; od tod tudi podelitev duhovniških redov, duhovniško (mašniško) posvečenje: Eccl. —
II. pass.
1. zaporedje, red, vrsta: o. vitium per fissuram insitarum Col., dispositis ordinationibus decoros ambitūs inerrare (o plešočih) Ap., honores et munera non ordinatione, sed potioribus quibusque iniungenda Paul.
2. razvrščenost, urejenost, red: eorum (sc. voluminum) ordinationes institui, ut … Vitr., ordinationem institutam conservare Col.; konkr.: mundus est ornata ordinatio Ap. urejeno delo.
-
ostaja|ti (-m) ostati (ständig, immer wieder) ➞ → ostati; bleiben; (preostajati) [übrigbleiben] übrig bleiben; (še naprej obstajati) fortbestehen
ostajati pod/nad [darunterliegen] darunter liegen/darüberliegen
ostajati zvest (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostajati v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen
ostajati zvest obljubi ein Versprechen halten
-
ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
-
òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta
-
Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.
-
outrage1 [áutreidž] samostalnik
nasilje, izgred, zločin (on, upon nad)
greh, sramota; žalitev; ogorčenje (at)
-
oznak|a2 ženski spol (-e …) oznaka v obliki table: die Tafel, das Schild
oznake množina die Beschilderung
oznaka kraja/krajevna oznaka die Ortstafel
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
oznaka plime in oseke die Gezeitentafel
-
Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:
1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.
2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.
3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.
4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.
-
paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)
I. impers.
1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.
2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —
II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.
-
palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)
I. adv.
1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.
2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.
3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.
4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.
5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —
II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.