Franja

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

Caralis -is, f (Κάραλις) Karalis, mesto in istoimensko predgorje na Sardiniji (zdaj Cagliari): Mel. (tudi Cararis), Plin., Fl., Cl. ali Calaris -is, f (Κάλαρις) Kalaris: Varr. fr. ali Caralēs -ium, f Karale (pl.): L., Auct. b. Afr., Prisc., Prob. Od tod adj. Caralītānus in Calarītānus 3 karalski, kalarski: ager L., promunturium Plin.; subst. Caralītānī -ōrum, m Karalci, preb. Karal: C., Plin.

Caravantis -is, f Karavantis, ilirsko mesto: L.

Carcasō -ōnis, f Karkazon, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Carcassonne): C. — Soobl. Carcassum -ī, n Karkaz: Plin.

Cardia -ae, f (Καρδία) Kardija, mesto na traškem Herzonezu: Mel. Od tod adj. Cardiānus 3 kardijski, iz Kardije: Eumenes N.

Carigrad samostalnik
geografija (mesto v Turčiji) ▸ Isztambul, nekdaj ▸ Konstantinápoly

Carmēlus (Charmēlus) -ī, m (Κάρμηλος) Karmel, Harmel,

1. gorovje v Galileji s predgorjem Carmēlum -ī, n Karmel: Plin., in s svetiščem boga Bela, ki se je zato imenoval Carmēlus (Karmelski) deus: T., Suet. — Soobl. Carmēl, m indecl.: Vulg.

2. mesto in gora pri Hebronu na ozemlju Judovega rodu: Vulg. — Od tod Carmēlītēs (Charmēlītēs) -ae, m Karmelec, Harmelec, preb. mesta Karmela: Vulg.

Carmō -ōnis, f Karmon(a), andaluzijsko mesto (zdaj Carmona): L., Auct. b. Alx. Od tod preb. Carmōnēnsēs -ium, m Karmonci: C.

Carnuntum -ī, n Karnunt, staro kelt. mesto ob Donavi v Panoniji, postojanka XIV. legije in pristanišče podonavskega brodovja: Vell., Eutr.

Carnūs -ūntis, f Karnunt(a), neznano, morda ilirsko mesto: L.

Carrhae -ārum, f Kare, mesto v Mezopotamiji (Haran v sv. pismu [in še danes Harran]): Lucan., Val. Max., Plin., Fl.

Carrūca -ae, f Karuka, mesto v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp.

carry² [kǽri]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti

2. neprehodni glagol
segati; aportirati, nesti
sleng nadaljevati

to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
to carry the day zmagati
to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
to carry into effect izvršiti
to carry o.s. vesti, obnašati se
to carry one's point uveljaviti svoj nazor
to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
to carry too many guns biti premočen nasprotnik
to carry weight biti vpliven, narediti vtis
to carry in stock imeti na zalogi
to carry a town z naskokom zavzeti mesto
to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
carried unanimously soglasno sprejeto

Cartēia -ae, f (Καρϑηΐα iz fen. karth mesto) Karteja

1. mesto v južni (betski) Hispaniji, nedaleč od Gadskega (Gibraltarskega) preliva: Ci. ep., Auct. b. Hisp., L., Mel., Plin. Od tod adj. Cartēiānus 3 kartejski: ora Plin. Cartēiēnsis -e kartejski, iz Karteje: legati Auct. b. Hisp.

3. glav. mesto Olkadcev v tarakonski Hispaniji: L.

Carthaea -ae, f (Καρϑαία) Karteja, Kartaja, mesto na južni strani otoka Keosa: Plin. Od tod adj. Carthaeus 3 kartejski: arva O. Carthēïus 3 (Καρϑήϊος) kartejski: moenia O.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

Carventum -ī, n Karvent, staro lacijsko mesto jugovzhodno od Rima; od tod adj. Carventānus 3 karventski: arx L.

Carystos -ī, f (Κάρυστος) Karist

1. mesto na južni obali Evboje: Pl., L., Tib. Od tod adj.
a) Carystēus 3 karistovski: vada O., marmor Isid.
b) Carystius 3 (Καρύστιος) karistovski, iz Karista: Cels., marmor Plin., columellae Plin. iun.; subst. Carystiī -ōrum, m Karistovci, preb. Karista: L.

2. mesto v Liguriji: L.

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).