Franja

cammino m

1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma

2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati

5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot

campanear venomer zvoniti

allá se las campaneen to naj med seboj uredijo

cancerar zdelati (koga), uničiti; mučiti

cancerarse (med) rakav postati

Cānulēius 3 Kanulej(ev), rim. plebejsko rodovno ime. Poseb.

1. C. Canuleius Gaj Kanulej, kot tr. pl. l. 445 sprožil zakon, po katerem naj bi bile dovoljene poroke med patriciji in plebejci: Ci., L., Fl.

2. M. Canuleius Mark Kanulej, tr. pl. l. 421: L.

3. L. Canuleius Dives Lucij Kanulej Divit (Bogati), l. 171 je kot pretor v Hispaniji vodil preiskavo zoper rim. uradnike zaradi tožb domačinov: L.

capital -ālis, n (caput)

1. (sc. linteum) platnena ruta, ki jo je nosila na glavi svečenica med žrtvovanjem, platnena oglavnica: Varr., P. F.

2. (sc. facinus), gl. capitālis.

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).

Cariddi f

1. geogr., mitol. Karibda

2.
essere tra Scilla e Cariddi pren. priti med Scilo in Karibdo, priti med krnice in pečine

càrigradskī -ā -ō carigrajski: carigradski drum, c. put carigrajska cesta od Beograda do Carigrada; carigradski mir sklenjen 14. mar. 1914 med zaveznicami Srbijo, Črno goro in Grčijo na eni ter Turčijo na drugi strani

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.

Carpī -ōrum, m (Καρποί) Karp(c)i, ljudstvo v Dakiji med Donavo in Karpati: Lact., Vop., Eutr.

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

Castulō -ōnis, m in f (Κασταλών) Kastulon, mesto v Hispaniji ob reki Betis: L. (masc.)., Sil. (fem.)., Plin. Od tod adj. Castulōnēnsis -e kastulonski: saltus Asin. Poll. in Ci. ep., C. s srebrom bogato pogorje v betski Hispaniji med rekama Betisom in Anom; subst. Castulōnēnsēs -ium, m Kastulonci, preb. Kastulona: Plin.

Catabathmos -ī, m (Καταβαϑμός) Katabatem, dolina ob meji med Egiptom in Kirenajko: S., Mel.; istoimenska trdnjava s pristaniščem: Plin.

catēnātus 3 (catēna) overižen, vklenjen, zvezan: Britannus c. H., ianitor Col.; pren.: versus ex pluribus syllabis catenati Q. zvezani med seboj, palaestrae c. Stat. (ker si borca tako rekoč prepleteta ude), labores Mart. nepretrgani, neprestani.

cathedra -ae, f (gr. καϑέδρα)

1. stol ali naslanjač z naslanjali za roke in s podnožnikom: Pr., Ph., Sen. ph. idr., discipularum inter iubeo plorare cathedras H. velim mu (kot učitelju petja) vpiti med učenkami; pozneje namesto nosilnice (lectīca) stol za nošenje, nosilni stol: cum iam sextā cervice feratur... undā paene cathedrā Iuv., stratā positus longāque cathedrā Iuv.; met.: molles cathedrae Iuv. mehkužne gospe.

2. učiteljska stolica, katedra: Mart., Iuv., Eccl.; met.
a) učiteljevanje, učiteljstvo: Aus.
b) škofovska stolica: Prud., Sid.