Franja

Timaeus -ī, m (Τίμαιος) Timáj

1. grški zgodovinopisec iz Tavromenija na Siciliji (352—256); 50 let je preživel v Atenah: Ci., N.

2. pitagorejski filozof iz spodnjeitalskih Lokrov, Platonov sodobnik; po njem je imenovan Platonov dialog (Τίμαιος), ki ga je Cicero prevedel v latinščino: Ci.

3. zdravnik: Cels.

tisoč tausend (deset tisoč zehntausend, devet tisoč neuntausend, dva tisoč zweitausend, en tisoč eintausend, sto tisoč hundertausend …)
od tisoč (promil) pro mille, von Tausend
bankovec za tisoč tolarjev/mark der Tausender, der Tausendtolarschein/Tausendmarkschein
star več tisoč let jahrtausendealt
trajajoč več tisoč let jahrtausendelang
| ➞ → tisoči

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tók¹ current; (vodni) stream, current; drift; (dogodkov) swim

električni tók electric current
istosmerni tók direct (ali continuous) current
izmenični tók alternating current
poraba (električnega) tóka consumption of electricity
Zalivski tók Gulf Stream
sredi, v sredini tóka in midstream
močan tók (elektrika) power current
slab, šibak tók (elektrika) low-tension current
inducirani tók induced current
močan vodni tók powerful current
jakost tóka current intensity, strength
proizvodnja tóka generation of current
potreba po tóku demand for electricity
plavati s tókom figurativno (proti tóku) to swim with (against) the stream (ali tide)
prepustiti se tóku (razmer) to resign oneself (ali to be resigned) to the course of events, to let things drift
tók jih žene they are carried along by the current, they drift

tolažíti to comfort, to console, to solace; to cheer up

tolažíti se to console oneself (z with), to be comforted (ali consoled), to cheer up
(po)tolaži se! cheer up!, don't let things get you down!

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

tra prep.

1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim

trajajoč [ó] (-a, -e) dauernd, še: fortdauernd, anhaltend, noch andauernd
trajajoč štiri dni/tedne/mesece/ leta viertägig/vierwöchig/viermonatig/vierjährig
trajajoč pet ur/dni/tednov/mesecev/let fünfstündig/fünftägig/fünfwöchig/fünfmonatig/fünfjährig
trajajoč več tisoč let jahrtausendelang
po dve leti trajajoči rekonstrukciji nach zweijähriger Umbauzeit

trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

to mi traja predolgo I can wait no longer
to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
to traja že nekaj let this has been going on for a few years
to bo dolgo trajalo it will take along time
to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
prelepo, da bi trajalo too good to last
dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
kratko, malo časa trájati to be of short duration
vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
ta igra nam traja predolgo we find this play too long
trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span

transform [trmnsfɔ́:m] prehodni glagol
preoblikovati, prenarediti, preobraziti, predrugačiti, predelati, transformirati; spremeniti (into v)
elektrika pretvoriti, transformirati
figurativno preusmeriti, obrniti
religija spreobrniti

20 years of India transformed him 20 let Indije ga je spremenilo
neprehodni glagol
spremeniti se, preobraziti se (into v)

trascinare

A) v. tr. (pres. trascino) potegniti, povleči:
trascinare la folla pren. razvnemati množico
trascinare una gamba s težavo vleči, premikati nogo
trascinare qcn. sulla via del male pren. koga zapeljati na kriva pota
trascinare qcn. in tribunale s silo privesti koga na sodišče
trascinare la vita treti revščino, živeti bedno

B) ➞ trascinarsi v. rifl. (pres. mi trascino) plaziti se; vleči se:
la lite si trascina da anni spor se vleče že nekaj let

trentaine [trɑ̃tɛn] féminin tridesetorica

une trentaine kakih, okrog trideset
il a passé la trentaine (familier) je že nad 30 let star

trídeset trente

kakih trideset une trentaine
v starosti tridesetih let à l'âge de trente ans

trídeset treinta

kakih trideset unos treinta
v starosti tridesetih let a los treinta años de edad
biti v tridesetih letih haber pasado los treinta

trideset|i (-a, -o) der/die/das dreißigste
trideseta leta die dreißiger Jahre
trideseta obletnica das dreißigjährige Bestehen
človek tridesetih let der Dreißiger
(sredi Mittdreißiger, proti koncu der Enddreißiger)

trínaest štev. trinajst: tebi je danas trinaest godina danes si trinajst let star

tri-saecli-senex (tri-sēcli-senex) -senis, m (ter, saeclum in senex) starec treh rodov = starec, ki je živel tri (človeške) rodove (= 3 x 30 let), Nestorjev pridevek: quod de Nestore ait trisaeclisenex et dulciorelocus iste Laevius ap. Gell.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

try¹ [trái] samostalnik
pogovorno poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnja

a try-on nepošten poskus (ki ni mogel uspeti)
to have a try at s.th. poskusiti kaj, napraviti poskus s čim
let me have a try naj poskusim
to have another try še enkrat poskusiti
he had a good try poskušal je, kolikor je mogel