Franja

affront [afrɔ̃] masculin (raz)žalitev, sramotenje, sramota

boire, dévorer un affront požreti žalitev
subir un affront doživeti, žalitev, sramoto
faire un affront à quelqu'un (javno) koga žaliti, sramotiti
laver l'affront dans le sang oprati žalitev s krvjo

affronter [-te] verbe transitif pogumno iti proti (nasprotniku, nevarnosti), kljubovati (quelque chose čemu)

s'affronter spopasti se (v boju), spoprijeti se
affronter la mort, de grands dangers kljubovati smrti, velikim nevarnostim
le navire affronte la tempête ladja kljubuje nevihti

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

agarrar prijeti, zgrabiti

agarrarse prijeti se (na); spopasti se, spoprijeti se
agarrarse a un clavo ardiendo slamnate bilke se oprijeti
se le agarró un fuerte constipado hud nahod se ga je prijel

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

âgé, e [aže] adjectif star

âgé de 10 ans 10 let star
homme masculin âgé star človek, starec
le moins âgé des deux enfants mlajši obeh otrok

Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.

agganciare v. tr. (pres. aggancio)

1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo

2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje

3. voj. priti v stik s sovražnikom

4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko

5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal)

aggerātiō -ōnis, f (aggerāre) nasipavanje, le konkr. nasip, jez: Vitr., Iust.

aggestiō -ōnis, f (aggerere) prinašanje, kopičenje, le konkr. naplavina: M.

agghiacciare

A) v. tr. (pres. agghiaccio)

1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu

aggirare

A) v. tr. (pres. aggiro)

1. obkrožiti, obkoliti:
aggirare le posizioni del nemico obkoliti sovražnikove položaje
manovra aggirante obkoljevalni manever

2. prevarati, ukaniti:
è stato aggirato da un imbroglione prevaral ga je goljuf

3. pren. obiti:
aggirare un problema, una difficoltà obiti problem, težavo

B) ➞ aggirarsi v. rifl. (pres. mi aggiro) krožiti, motati se, vrteti se, sukati se:
nella zona si aggirano tipi sospetti tod se motajo sumljivi tipi
il salario medio si aggira sulle ottocentomila lire povprečna plača se vrti okrog osemsto tisoč lir

aggiustare

A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se

B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)

1. najti zasilno bivališče

2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili

aggraticciare

A) v. tr. (pres. aggraticcio) splesti v leso, povezati

B) ➞ aggraticciarsi v. rifl. (pres. mi aggraticcio)

1. redko prepletati se

2. trdno se okleniti, oklepati

3. vzpenjati se:
le viti si aggraticciano agli olmi trte se vzpenjajo po brestih

aggraver [agrave] verbe transitif poslabšati; poostriti; povečati

s'aggraver poslabšati se; (po)večati se, poostriti se
les mesures ont aggravé le mécontentement ukrepi so povečali nezadovoljstvo
aggraver la peine (juridique) poostriti, zvišati kazen
l'état du malade s'est aggravé bolnikovo stanje se je poslabšalo

agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

s'agir de iti za
manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
agir à la légère ravnati lahkomiselno
agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
agir pour quelqu'un potegovati se za koga
agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
agir en justice podvzeti sodne korake
de quoi s'agit-il za kaj gre?
il ne s'agit pas de ça ne gre za to
c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...

agitare

A) v. tr. (pres. agito)

1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom

2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice

3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem

B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru

agiter [ažite] verbe transitif gibati; (raz)buriti, vznemirjati; tresti (drevo); pretresati, diskutirati; chimie premešati; vzvaloviti (kri); mahati (quelque chose s čim); hujskati, ščuvati

agiter la queue, le mouchoir, le bras mahati z repom, z robcem, z roko
agiter le médicament avant de s'en servir pretresti zdravilo pred uporabo
agiter une question, un problème pretresti vprašanje, problem
s'agiter (sem in tja) se premikati, skakati, postati nemiren, razburiti se
agiter la menace de la démission groziti z ostavko
le peuple s'agite ljudstvo postaja nemirno
le drapeau s'agite zastava plapola

aglutinírati (-am) perf., imperf. agglutinare; agglutinarsi:
celice aglutinirajo le cellule si agglutinano

agréer [agree] verbe transitif blagohotno sprejeti, odobriti, privoliti (quelque chose v kaj), dopustiti, dovoliti; verbe intransitif ugajati, prijati, biti všeč

le ministre a agréé votre demande minister je ugodil vaši prošnji
ce plan ne m'agrée pas ta načrt mi ni všeč
si cela vous agrée če vam je to prav, všeč, vam konvenira
se faire agréer par, dans doseči sprejem v, biti sprejet v
veuillez agréer mes sentiments distingués blagovolite sprejeti moje spoštljive pozdrave