Franja

adiūtrīx -īcis, f (adiūtor) pomočnica, podpornica, pospeševalka: Pl., Ter., Acc. fr., O., Minerva, adiutrix consiliorum meorum Ci., virtutum amicitia adiutrix Ci., assentatio vitiorum adiutrix Ci, legem adiutricem adhibere Ci.; v slabem pomenu = pomagačica: Messana adiutrix tuorum scelerum Ci., reginā adiutrice regem dominum interemit Ci.; occ.: legio prima (secunda) Adiutrix T. idr., prva (druga) legija Pomočnica; v cesarski dobi sta bili ti dve legiji sestavljeni iz mornarjev (classiarii, classici) in sta služili le v začasno pomoč.

admātūrō -āre sozoreti le pren. (so)pospešiti (pospeševati): horum discessu admaturari defectionem civitatis existimabat C.

administré, e [-stre] masculin, féminin oseba, ki je podrejena neki upravni oblasti, podanik

le maire et ses administrés župan in njemu podrejeni občani (prebivalci)

administrer [-stre] verbe transitif upravljati, skrbeti za; predložiti (listine, dokaze), navesti (priče); podeliti, dati (zdravila); (religion) podeliti (zakramente), dati v poslednje olje; familier dati, naložiti (udarec)

administrer une verte semonce ostro ošteti, grajati
administrer les biens d'un mineur upravljati (skrbeti za) mladoletnikovo premoženje
administrer des preuves predložiti dokaze
le maire administre la commune župan upravlja občino
sa mère lui a administré une bonne fessée mati mu jih je pošteno naložila po zadnjici
administrer un remède dati zdravilo (bolniku)
administrer des coups dati udarce, batine, udariti

admiration [-sjɔ̃] féminin občudovanje; navdušenje; začudenje

son courage fait l'admiration de tout le monde njegov pogum zbuja občudovanje pri vseh
être saisi d'admiration biti ves iz sebe od občudovanja
exciter l'admiration zbujati občudovanje

admonester [-ste] verbe transitif ukoriti, komu ukor izreči, grajati, (po)svariti

admonester le prévenu, un élève ukoriti obtoženca, dijaka

*admonitus, le v abl. admonitū, m (admonēre)

1. opomnitev, opomin, svarilo: C., N., L., Cu., T., locorum admonitu Ci., populus nullo haruspicum admonitu huic malo prospexit Ci., admonitu mortis O., acrior admonitu est O., peior ab admonitu fit status iste boni O.

2. poziv: admonitu Allobrogum C. Sulpicium ... misi Ci., levi admonitu Ci.

admutilō -āre -āvī -ātum prištuliti; le šalj. pren. = koga opetnajstiti, opehariti: Pl.

adn..., gl. ann..., le adnāscor, adnōm..., adnōsco išči pri āgn...

adoleō -ēre -oluī (-olēvī le pri Enn. ap. Lact., adultus le pri Valerius Antias ap. Prisc. in Ap.); osnovni pomen „izhlapevati“, od tod

I. intr. dehteti, dišati: unde haec unguenta adolent? Pl.

— II. trans.

1. obr.
a) žrtev zažgati (zažigati), (kot) žgalni dar darovati, žrtvovati, počastiti, proslaviti (proslavljati): eam hostiam, quam ibi sacravit, totam adolevit Enn. ap. Lact., adolere verbenas et tura V., viscera tauri flammis O., honores Iunoni V. ali aris O. častne darove darovati, darove v čast zaž(i)gati, flammis adolere penates V. z darilnim ognjem častiti.
b) žrtvenik uplameniti = z darilnim ognjem počastiti, proslaviti (proslavljati) ga, zaž(i)gati, kar leži na njem: altaria taedis V. ali flammis Lucr. ali precibus et igne puro T.; captivo cruore aras T. kri ujetnikov darovati.

2. sploh zaž(i)gati, sež(i)gati: stipulae demptis adolentur aristis O., ut ... id (corpus) igne adoleatur Col., flammis adulta fax Ap. uplamenjena.

adoperare, adoprare

A) v. tr. (pres. adōpero, adōpro) uporabiti, uporabljati
adoperare le mani, il bastone naklestiti, prebutati

B) ➞ adoperarsi v. rifl. (pres. mi adōpero, adōpro) truditi se, prizadevati si:
si è adoperato in suo favore prizadeval si je njemu v prid

adopter [-pte] verbe transitif posvojiti otroka, vzeti (otroka) za svojega; posinoviti, pohčeriti, adoptirati; usvojiti, sprejeti

faire adopter quelque chose doseči sprejem kake stvari
adopter le budget izglasovati proračun
adopter une motion, l'ordre du jour, une résolution sprejeti predlog, dnevni red, resolucijo
adopter une opinion sprejeti, osvojiti mnenje, pridružiti se mnenju
adopter à l'unanimité soglasno sprejeti
les enfants ont vite adopté la bonne otroci so hitro vzljubili služkinjo

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

adorer [adɔre] verbe transitif oboževati; častiti, strastno ljubiti, familier strašno rad imeti

j'adore la musique, le chocolat strašno rad imam glasbo, čokolado

adresser [adrɛse] verbe transitif nasloviti, poslati na naslov, napotiti

s'adresser à quelqu'un obrniti se na koga; biti komu namenjen
adresser la parole à quelqu'un ogovoriti, nameniti komu vprašanje, obrniti se na koga z vprašanjem
adresser un compliment, une critique, une question à quelqu'un izreči komu poklon, kritizirati koga, vprašati koga
la lettre que vous m'avez adressée pismo, ki ste ga poslali na moj naslov
le médecin m'a adressé à un spécialiste zdravnik me je napotil k specialistu
adressez-vous au portier obrnite se na vratarja
adresser toute demande de renseignements à za vse informacije se obrnite na
s'adresser en confiance à quelqu'un zaupno se obrniti na koga

adulter -era -erum (adulterāre = adalterāre; prim.: adulter et adultera dicuntur, quod et ille et alteram et haec ad alterum se conferunt P. F.)

1. (drugi vdan oz. drugemu vdana =) prešušten, vlačugarski, pohoten: coniunx, virgo, mens O., crines H., nox Tert.; od tod subst. adulter -erī, m prešuštnik; adultera -ae, f prešuštnica: Dardanius adulter ( = Paris) V., Lacaena adultera ( = Helena) H., arte adulterae T., adulterum cum adultera deprehendere Sen. rh.; z objektnim gen. ali z in in abl. (s kom): sororis adulter Ci., adulteri earum T., adultera patris O., in nepti Augusti adulter T.; o živalih: Stat., Cl.; pesn. = ljubimec, pohotnež: adulter Pasiphaës O. (o biku), Danaën turris aënea robustaeque fores ... munierant satis nocturnis ab adulteris H., nominis adulter O. le po imenu ljubimec (ki se baha, da je ljubimec kake ženske, pa ni).

2. pren. ponarejen, popačen, nepristen, nepravi: adultera clavis O. tatinski ključ (s stranskim pomenom: ključ, ki odpira vrata v sobo ljubice), minium adulterum Plin., aliquis ... aureorum nequam vel adulter Ap., nummus adulter Tert., culta adultera Prud. plevelast; kot subst. adulter -erī, m ponarejevalec (denarja): monetae, solidorum Cod. I.

adultère [adültɛr] adjectif zakonolomski, prešušten; masculin zakonolom(stvo), prešuštvo

femme féminin adultère prešuštnica
demander le divorce pour cause d'adultère zahtevati razvezo zaradi zakonolomstva

adventō -āre (intens. glag. advenīre; le pr. in impf.)

1. prihajati, (hitro in s silo) bližati se, približevati se, primikati se; abs.: Varr., Hirt. idr., Caesar ... adventare iam iamque et adesse eius equites falso nuntiabantur C., cum classis adventaret N., postquam regem adventare conpertum est Cu., adventantes euri, adventante deā V. Smer s samim acc.: Romam S., propinqua Seleuciae T.; s praep. in acc.: ad Italiam Ci. ep., ad urbem V., sub ipsum finem V.; redko z dat.: Parthis T., portis Stat.; z adv.: quo cum adventaret Hirt.; čemu? in subsidium T., accipiendo Armeniae regno T., te in admonitum (sup.) Pl., eo quaesitum servom Pl. Izhodišče (redko): ex Macedonia Cu., ab urna Stat.

2. pren. o abstr. bližati se: tempus adventat Ci., Cu., mors (alicui) adventat Ci., adventans senectus Ci., adventante urbi clade L., postquam comitiorum dies adventabat S.

advolātus -ū, m (advolāre) prilet, le: tristi advolatu Ci. poet.

aedēs, star. aedis, -is, f (gr. αἴθω gorim, αἶθος požar, ogenj, lat. aestus, aestuare, aestas, aedilis; aedes torej = [domače] ognjišče)

I. sg.

1. božji hram, božja hiša, svetišče (nav. s pristavkom imena božanstva ali atrib. sacra): hesterno die ... senatum in aedem lovis Statoris vocavi Ci., Athenis audistis ex aede Minervae grande pondus auri ablatum Ci., aedis Iovi Feretrii amplificata L., aedis lovis Feretrii in Capitolio N., aedes sacra Ci.; v pl. skoraj vedno s pristavkom deorum ali z imenom božanstva, ki mu je določeno svetišče posvečeno, ali z atrib. sacrae (taki pristavki so potrebni, ker je pl. aedes sicer = hiša = več sob): aedes deorum H., Suet., aedes deûm T., duae aedes, Fortunae et Martis L., in ea sunt aedes sacrae complures Ci.; prim.: consecrabantur aedes non privatorum domicilia, sed quae sacrae nominantur Ci.; sg. in pl. ti besedi sta le takrat brez vsakega pristavka, kadar je pomen „božji hram“ ali „božji hrami“ razumljiv iz zveze besed: ea causa fuit huius aedis (sc. Honoris) dedicandae Ci., haec ego ludo, quae neque in aede (najbrž palatinskega Apolona, kjer so se javno brale pesmi) sonent certantia iudice Tarpa H., Capitolii fastigium et ceterarum aedium non venustas, sed ... Ci. Včasih si je aedes potrebno vstaviti v mislih: ventum erat ad Vestae (sc. aedem) H. Pren.: aedes aurata Suet. v obliki svetišča postavljena, z zlatom okrašena zgradba, pod katero je bilo izpostavljeno truplo mrtvega Cezarja, mrtvaški oder.

2. occ.
a) soba: aedis nobis area est, auceps sum ego Pl., te ... Glycerae decoram transfer in aedem H., excubabant ... proximi foribus aedis, in qua rex vescebatur Cu.; v pl.: insectatur omnes domi per aedes Pl., domus ... totis vomit aedibus undam V.
b) hiša: Antonin. in Cod. I.

— II. kot pl. tantum

1. skupek več sob = hiša, hram: Pl., V., Tib. idr., unae aedes Ter., binae aedes Icti., qui aedes sacras et privatas procuraret Varr., dii ex suis templis in eius aedes immigrare voluerunt Ci., quae aedes aedificiaque intra fines regni Antiochi sunt L., limina aedium Cu.

2. met. (= domus) hiša, tj. hišni prebivalci, rodbina: ut ego hisce suffringam talos totis aedibus Pl., (h)ercle (h)as sustollat aedis in crucem Pl.

3. pren.
a) panj, ulj: (apes) intus clausis cunctantur in aedibus V.
b) aedes aurium sobe ušes = ušesa: fac, sis, vacivas ... aedis aurium, mea ut migrare dieta possint Pl.