Franja

mávra (krava) vaca f negra ; (mavrica) arco m iris

pijan kot mavra fam borracho como una cuba; hecho una cuba, hecho una uva

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

medén de miel, mielleux , (pesniško) melliflue

sladek kot meden doux comme le miel
medeni tedni lune ženski spol de miel

medén de miel

sladek kot meden dulce como la miel, fig melifluo
medeni tedni luna f de miel

médved zoologija bear, he-bear

Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
Mali Medved Ursa Minor, the Little Bear, ZDA the Little Dipper
rjavi médved brown bear
beli, severni, polarni médved polar bear
sivi médved grizzly bear
médved, medvedek (igrača) teddy bear
jamski médved (prehistoric) cave bear
iti na lov na médvede to go bear-hunting
plesati kot médved to dance like a bear
ne prodajaj médvedove kože, dokler nisi médveda ujel sell not the bear's skin before you have caught the bear, don't count your chickens before they are hatched

mêdved zoologija ours moški spol

beli (rjavi) medved ours blanc (brun)
jamski medved ours des cavernes
morski medved ours marin, otarie ženski spol
Veliki (Mali) medved (astronomija) la Grande (Petite) Ourse, le Grand (Petit) Chariot
močan kot medved fort comme un lion (ali un Turc), un Hercule
lov na medvesa chasse ženski spol à l'ours

mêdved (-éda) m

1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro

3. pren. ekon. ribassista

mêdved zool oso m

beli (rjavi, morski) medved oso blanco (común, marítimo)
Veliki (Mali) medved (astr) la Osa Mayor (Menor)
lov na medvede caza f del oso
lovec na medvede cazador m de osos
močan kot medved fuerte como un toro; hercúleo

meglà (-è, mègla -e) f

1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia

2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale

meh [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. odrt: der Balg, Tierbalg
odreti na meh den Balg abziehen/abstreifen

2. tehnika der Balg, Faltenbalg; (pihalnik) der Tretbalg, Blasebalg
mehovi množina das Gebläse

3. glasba dude: der Luftsack; orgle, harmonika: der Balg; (harmonika) das Akkordeon, ironično die Quetschkommode

4. foto: der Balgen, das Balgengerät (za snemanje iz bližine Balgennaheinstellgerät)

5. za vino: der Weinschlauch
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen

6.
anatomija ledvični meh das Nierenbecken
živalstvo, zoologija zračni meh der Luftsack
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom Schindluder treiben mit

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

mehák blando; muelle; suave ; (kruh, meso, sadje) tierno ; (klobuk) flexible ; (ovratnik) blando ; (lasje) sedoso ; (voda) delgado, fino ; (železo) dulce

mehko (kuhano) jajce huevo m pasado por agua
mehak les madera f blanda
mehak kot puh muy blando, mullido
mehak kot vosek blando como la cera

meh|ek [ê] (-ka, -ko) weich; (mlad) zelenjava, meso ipd.: zart; volna, frotir: mollig, flauschig, kuschelig; figurativno mürb, mürbe; zrak: (mil) lau
čisto mehek butterweich
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs (tudi figurativno), figurativno pflaumenweich
mehek kot puh flaumig; daunenweich
mehek kot žamet/svila samtweich, seidenweich
za človeka: weich, zart besaitet; Weich- (les das Weichholz, porcelan das Weichporzellan, sir der Weichkäse, koruza der Weichmais, spajka das Weichlot, lubje die Weichrinde, deli množina Weichteile množina)
mehka voda weiches Wasser
anatomija mehka žilnica weiche Hirnhaut
anatomija mehko nebo das Gaumensegel, der Hintergaumen
figurativno mehko srce ein weiches Herz, ein Butterherz
mehko tkivo Weichteile množina
mehkega srca weichherzig
mehko kuhan [weichgekocht] weich gekocht
z mehko lupino weichschalig
figurativno z mehko roko auf die weiche Tour, auf die sanfte Tour
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)
na/v mehko skuhati [weichkochen] weich kochen, figurativno koga: murbe machen
tehnika mehko spajkati weichlöten
mehko žariti weichglühen
figurativno imeti mehke noge nicht (mehr) ganz standfest sein

mêhek, mehák mou (molle ženski spol ) ; (kruh, jajce) mollet ; (postelja) moelleux, doux, douillet ; (meso) tendre ; (koža, roka) délicat ; (sadje) fondant ; (ovratnik) souple ; (čustvo, srce) tendre, sensible

mehko kuhano jajce œuf moški spol à la coque (ali mollet)
mehek, mehak kot svila soyeux, doux comme la soie
mehek, mehak kot žamet velouté, doux comme le velours

mejn|i¹ (-a, -o)

1. Grenz- (primer der Grenzfall, čas die Grenzzeit, kot der Grenzwinkel, pojem der Grenzbegriff, tok der Grenzstrom, vrednost der Grenzwert, hitrost die Grenzgeschwindigkeit, plast fizika, letalstvo die Grenzschicht, starost das Grenzalter, znanost die Grenzwissenschaft, merilo die Grenzlehre)

2. (skrajni) die -grenze (obremenitev Belastungsgrenze, zmogljivost Leistungsgrenze); (največji možni) maximal (raztezek maximale Dehnbarkeit); (dopustni) zulässig (obremenitev zulässige Beanspruchung)

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

meníh (-a) m

1. rel. monaco, frate; cenobita (tudi pren.); santone:
živeti kot menih fare una vita da monaco, da certosino
frančiškanski menih frate francescano
beli menihi cistercensi
budistični menih monaco buddista
kartuzijanski menih certosino
menihi frateria; monacato

2. gastr. treccia (dolce in forma di treccia con uovo pasquale, tipico del Litorale)

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)