Franja

nerazlóčno adv. indistintamente, confusamente, nebbiosamente:
nerazločno govoriti farfugliare

nerazumljívo adv. incomprensibilmente, inintelligibilmente; scuro:
govoriti nerazumljivo parlare scuro

neresníca contre-vérité ženski spol , mensonge moški spol , fausseté(s) ženski spol (množine)

govoriti neresnice mentir

ne-scius 3 (nescīre; prim. sopomenko īn-scius)

I. act.

1. (relat. pojem brez grajalnega pomena) ne vedoč za kaj, neveden, nevešč česa, čemu, ne poznavajoč česa; absol.: ne sis nescius Ci. da dobro veš, pastor liquit ferrum nescius V. ne vedoč, da je žival zadel, fera sese haud nescia morti inicit V. previdno, z odprtimi očmi, nesciae (sc. laboris manus) S. neizurjene, in via dispersos et nescios miles noster invaserat S. ne da bi slutili, nescii Arn. nevedeži; z objektnim gen.: nescia mens hominum fati sortisque futurae V., n. futuri mali Val. Fl., impendentis mali S., Plin. iun., culpae alienae nescii T., haud nescia rerum V. zelo vešča, nescius aurae fallacis H., virtus, repulsae nescia sordidae H., n. litterarum Col. ki ne zna pisati, nevešč pisanja; z de: nullaque de facie nescia terra tua est O.; z ACI: non sum nescius ista inter Graecos dici Ci. dobro vem, haud nescius quosdam esse, qui … L., nescius ultorem post caput esse deum Tib.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non sum nescius, quanto periculo vivam Q., nescia, quae faceret subitos mihi causa dolores O., arvaque Cyclopum, quid rastra, quid usus aratri, nescia O.

2. kdor se česa ni (na)učil, nenaučen, kdor ne zna, ne more česa storiti, neúk, neizveden v čem, neizkušen (brez izkušenj) v čem, ki se ne spozna na kaj, ne(na)vajen kaj storiti, česa, nezmožen kaj storiti, česa, za kaj; od tod tudi nevoljan (kogar ni volja) kaj storiti, brez čuta (uma) za kaj, neobčutljiv za kaj, nedovzeten za kaj: nescia fallere vita V. ki ne zna varati, ki ne pozna ukane, pueri fari nescii (= gr. νήπια τέκνα Hom.) H. ki ne govorijo, ki ne znajo govoriti, nescius uti compositis H., lumina custodis, succumbere nescia somno O., cedere n. H. neodjenjajoč, neodjenljiv, nepopustljiv, neizprosen, nesciaque humanis precibus mansuescere corda V. ki jih ni mogoče omečiti, nescia vinci pectora V. neuklonljiva, neukrotljiva (nèukrôtna) srca, vinci nescius armis O. nepremagljiv; poklas. tudi z gen. gerundii: n. orandi, tolerandi T. —

II. pass. (pesn., predklas. in poklas.) neznan: loca Pl., si quid nescibo, id nescium tradam tibi Pl., n. causa O., aliis gentibus … nescia (sc. esse) tributa T., neque nescium habebat Anteium … invisum Neroni … esse T. prav dobro je vedel.

nespámeten irrazonable; insensato; absurdo; imprudente

nespametno govoriti hablar sin sentido; disparatar, fam desbarrar

nest¹ [nest] samostalnik
gnezdo; leglo
figurativno skrivališče; majhen predalnik; serija, garnitura predmetov, ki gredo drug v drugega; zarod (živalskih mladičev)

a nest of crime leglo zločina
to feather one's nest mehko si postlati
to foul one's own nest pljuvati v lastno skledo, grdo govoriti o svojem domu
to leather one's nest napolniti si žepe

Nest, das, (-/e/s, -er) gnezdo (tudi figurativ); (Bett) postelja; (Zusammengeballtes) gruča; ein Nest ausnehmen pobrati jajca iz gnezda; sich ins gemachte/weiche Nest setzen priti v toplo gnezdo; das eigene/sein eigenes Nest beschmutzen grdo govoriti o svojih/svojem narodu

neumnost ženski spol (-i …) die Dummheit; (bedarija) der Blödsinn; die Gehirnlosigkeit; die Albernheit
neumnosti množina der Unfug, Dummheiten množina
velika neumnost die Eselei
ena neumnost za drugo eine Dummheit nach der anderen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen
delati neumnosti Dummheiten machen, Mist bauen/machen
govoriti neumnosti dumm reden, einen Stiefel zusammenreden, Kohl reden, namerno: blödeln, albern
počenjati neumnosti Unsinn machen/treiben, Unfug treiben

neúmnost (piece, act of) stupidity, folly, foolishness; nonsense, absurdity, preposterousness, senselessness

skrajna neúmnost utter nonsense; (traparija) twaddle
neúmnost(i)! nonsense!, stuff and nonsense!, bosh!, fiddlesticks!; rot!
ne delaj takih neúmnosti! you must not do such foolish things!
neúmnosti kvasiš (žargon) you are talking rot
neúmnosti uganjati to play the fool
govoriti neúmnosti to talk nonsense
blebetati neúmnosti to talk drivel (ali rubbish)

neúmnost bêtise ženski spol , sottise ženski spol , stupidité ženski spol , niaiserie ženski spol , imbécillité ženski spol , ignorance ženski spol , folie ženski spol

to je očitna neumnost cela n'a pas de sens commun, c'est absurde, cela n'a ni rime ni raison, c'est idiot
kakšna neumnost! quelle bêtise!
neumnosti govoriti, klatiti, kvasiti dire (ali raconter) des bêtises (ali sottises, sornettes, balivernes, bourdes, insanités), déraisonner, radoter, divaguer, familiarno dérailler, déménager
neumnosti delati, počenjati faire des bêtises (ali sottises, blagues)

neúmnost tontería f ; estupidez f ; necedad f ; majadería f

kakšna neumnost! ¡qué tontería!
govoriti neumnosti decir disparates, hablar tonterías
napraviti neumnost cometer una tontería
počenjati neumnosti hacer el payaso

nevárno adv.

1. pericolosamente; rischiosamente

2. (v povedni rabi):
nevarno je, da se v takem vremenu prehladi c'è il pericolo che con un tempo così prenda un raffreddore
takrat je bilo nevarno govoriti resnico allora era rischioso dire la verità

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

nič⁵ (nikar) nicht, kein (nič se ne boj fürchte dich nicht, keine Furcht); (samo ne) nur nicht (govoriti okrog nur nicht erzählen); (sploh ne) gar nicht (nič ni narobe es stört gar nicht)

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nikámor adv. ➞ nikjer

1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate

nineteen [náinti:n]

1. pridevnik
devetnajst

2. samostalnik
devetnajstica

to talk nineteen to the dozen neprestano govoriti, govoriti kakor bi iz rokava stresal

noise² [nɔ́iz]

1. prehodni glagol
razvpiti, raztrobiti (about ali abroad)

2. neprehodni glagol
vpiti, zagnati hrup

to noise of govoričiti, govoriti ko strgan doktor

nōmen-clātor (nōmen-culātor) -ōris, m (iz nōmen in *clāre, calāre = gr. καλεῖν = vocāre)

1. imenovalec, klicalec, klicar (po imenu), rim. suženj, ki je moral svojemu gospodu na sprehodu imenovati imena vseh, ki sta jih srečevala, še zlasti v obdobju pred volitvami državnih uradnikov, če se je gospod potegoval za kako državniško službo in si je želel nabrati glasove, doma pa je moral govoriti imena hišnih sužnjev: (v obl. nomenclator) Ci., Q. Ci., Sen. ph., Q., (v obl. nomenculator) Sen. ph., Suet., Ulp. (Dig.), Macr.

2. imenovalec jedi, ki so prihajale na mizo ob pojedinah: (v obl. nomenculator) Petr., Mart.

nonsense [nɔ́nsəns] samostalnik
nesmisel, neumnost

to stand no nonsense zahtevati, da kdo opravi svoje delo v redu; zahtevati, da kdo pove čisto resnico
to talk nonsense govoriti neumnosti