Franja

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

tail¹ [téil]

1. samostalnik
rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
množina, pogovorno družabna obleka

tail of a letter konec pisma
tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
tail of gale konec nevihte
tail of a stream tih, miren tok reke
tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
tails up figurativno dobre volje, vesel
tail of a musical note del note pod črto
close on s.o. 's tail komu tik za petami
cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
to go into tails figurativno hitro rasti
my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

2. pridevnik
najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni

tajnost ženski spol (-i …) das Geheimnis (bančna Bankgeheimnis, davčna Steuergeheimnis, državna Staatsgeheimnis, pisemska Briefgeheimnis, poklicna Berufsgeheimnis, poslovna Geschäftsgeheimnis, Betriebsgeheimnis, poštna Postgeheimnis, službena/uradna Dienstgeheimnis, komunikacijskih sporočil Fernmeldegeheimnis, podatkov Datengeheimnis, uradna Amtsgeheimnis, uredniška Redaktionsgeheimnis, volilna Wahlgeheimnis)
javna tajnost ein offenes/öffentliches Geheimnis
čuvati tajnost ein Geheimnis wahren, česa (etwas) [geheimhalten] geheim halten
čuvanje tajnosti die Geheimhaltung
dolžnost varovanja tajnosti die Geheimnispflicht, Verschwiegenheitspflicht
držati v tajnosti (etwas) [geheimhalten] geheim halten, nichts laut werden lassen
izdaja tajnosti der Geheimnisverrat
kazniva izdaja tajnosti pravo strafbare Handlung gegen die Geheimnispflicht
izdaja poslovne tajnosti Offenbarung eines Geschäftsgeheimnisses
sistem za varovanje tajnosti das Geheimhaltungsverfahren

tájnost secret; mystery

javna tájnost open secret
javna tájnost je, da... it is an open secret that...
držati kaj v tájnosti to keep something secret
nehoteno izdajanje tájnosti unintentional revelation, giveaway, pogovorno letting the cat out of the bag

takt¹ moški spol (-a …) glasba der Takt (devetčetrtinski Neunvierteltakt, devetosminski Neunachteltakt, dvočetrtinski Zweivierteltakt, dvodelni Zweiertakt, petčetrtinski Fünfvierteltakt, šestosminski Sechsachteltakt, štiričetrtinski Viervierteltakt, štiriosminski Vierachteltakt, tričetrtinski Dreivierteltakt, tridelni Dreiertakt, triosminski Dreiachteltakt, tripolovinski Dreihalbetakt, valčkov Walzertakt)
čas enega takta die Taktzeit
predznak takta das Taktvorzeichen
sprememba takta der Taktwechsel
doba v taktu die Taktzeit
v taktu im Gleichtakt
dajati/določati takt den Takt angeben
držati takt taktfest sein, Takt halten
neusklajen s taktom taktwidrig

Takt, der, (-/e/s, -e) takt (tudi Musik); Vers: stopica; den Takt angeben dajati takt, figurativ določati takt; Takt halten držati takt, figurativ držati korak (z); ein Paar Takte malo, malce; aus dem Takt kommen priti iz ritma, figurativ priti iz ravnotežja; aus dem Takt bringen figurativ spraviti iz ravnotežja, zmesti (koga)

tákt¹ glasba time, measure

3/4 tákt three-four time; (ritem) cadence, rhythm
v táktu in time, (ples) in step
dajati tákt to beat time
držati tákt to keep time, to play in time
priti iz tákta to play out of time
spraviti iz tákta to put out of time
zaigrati nekaj táktov to play a few bars

taktfest Musik ki (dobro) drži takt; taktfest sein (dobro) držati takt

Tatsache, die, dejstvo; nackte Tatsachen gola dejstva; vollendete Tatsachen izvršena dejstva; vor vollendete Tatsachen stellen postaviti pred dejstva; die Tatsachen verdrehen pačiti dejstva; auf dem Boden der Tatsachen bleiben držati se dejstev

téhtnica balance, a pair of scales, scales pl; weighing machine

skledica pri téhtnici scale
Tehtnica astronomija Libra, the Scales
rimska téhtnica steelyard
javna téhtnica public scales pl
držati téhtnico v ravnotežju to hold the scales even
to je nagnilo téhtnico v njegovo korist it tipped the scales in his favour
njegova usoda je bila na téhtnici his fate was in the balance
vodna téhtnica (libela) spirit level

tekóč running; flowing; fluent; streaming; current; liquid

tekóča (rutinska) dela routine work
tekóče leto current year
tekóči mesec current month
tekóča pravda pending suit
tekóči izdatki current expenses pl, ZDA operating costs pl
tekóči račun current account
tekóči posli, tekóče zadeve current business, pending affairs pl
tekóča številka serial number, consecutive number
tekóči trak conveyor belt
tekóča voda running water
v tekóčem letu during the current year
biti na tekóčem to be up-to-date
nisem na tekóčem (pogovorno) I am not in the swim
biti stalno na tekóčem to be constantly well-informed, to be well up (with things)
držati koga na tekóčem to keep someone posted (o on), to keep someone up-to-date (with the news)
ostati na tekóčem to keep up with, to keep oneself well-informed
tekóče govoriti angleško to speak English fluently
ne biti več na tekóčem o, gledé to be out of touch, to be out of the swim regarding

tenacious [tinéišəs] pridevnik (tenaciously prislov)
žilav, odporen; trdovraten, vztrajen; nepopustljiv; lepljiv, smolast

a tenacious memory zanesljiv, dober spomin
to be tenacious of s.th. trdovratno se česa držati
he is tenacious of his opinion on trdovratno vztraja pri svojem mnenju

tente [tɑ̃t] féminin šotor

tente de camping, de cirque šotor za taborjenje, cirkuški šotor
piquet masculin de tente šotorski klin
toile féminin de tente šotorovina, šotorsko platno
coucher sous la tente spati pod šotorom
dresser, planter, monter une tente postaviti šotor
plier une tente podreti šotor
vivre sous la tente živeti pod šotorom (nomadi)
se retirer sous sa tente (figuré) užaljen se umakniti, se držati ob strani

tenter-hook [téntəhuk] samostalnik
tehnično kavelj za razpenjanje

to be on tenter-hooks figurativno biti v veliki napetosti, biti kot na žerjavici
to keep s.o. on tenter-hooks figurativno držati, imeti koga na natezalnici, mučiti koga

termín¹ (fixed) day, last day, limit; closing date; (rok) term; (datum) date; ZDA deadline; pravo term, date of trial

plačilni termín date of payment
določiti termín to fix a time, to set a date (ali a day)
držati se termína to observe a fixed date
terminski terminal

termín (rok) terme moški spol , date ženski spol , délai moški spol , (dan dospelosti) échéance ženski spol

ob določenem terminu au terme convenu, à la date convenue
skrajni termin date limite
določiti termin fixer un terme (ali une date)
držati se termina respecter le terme (ali la date)

termín² (rok) plazo m ; (dan dospelosti) vencimiento m (del plazo) ; (datum) fecha f

ob določenem terminu a plazo fijo
skrajni termin fecha f límite
določiti termin fijar un término (ali una fecha)
držati se termina cumplir (ali guardar) un término (ali un plazo)

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

tètik m (t. tetik) zastar. petelin, sprožilec na puški: držati koga na -u strogo držati koga, imeti koga na muhi