Franja

sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)

šiljokùrān -ána m ekspr. mlečnozobec, neizkušen mladič, deček 12 do 13 let

šívati to sew; to stitch; to do needlework; to baste; medicina to suture

šívati srajco to sew a shirt
šívati na ometico to whipstitch

štimán -a -o gord, ponosan, koji mnogo drži do sebe, ispor. štimati

Švába m, Švábo -a in -ē m
1. nav. zaničlj. Švab, Nemec, Avstrijec: (za Avstro-Ogrske) neće biti lako Švabi u zemlji Srbiji
2. Srb ali Jugoslovan iz "prečanskih" krajev, iz krajev severno od Donave in Save
3. pripadnik nemške manjšine v Vojvodini, do 1945

table-hop [téiblhɔp] neprehodni glagol
hoditi od ene mize do druge mize (v restavraciji)

tackle² [tækl] prehodni glagol
prijeti, zgrabiti, pograbiti
figurativno lotiti se, rešiti (nalogo, problem); nadlegovati, pestiti (z vprašanji ipd.)
šport napasti, podreti nasprotnika na tla (rugby), uloviti žogo, priti do žoge; vreči konjsko opravo (na konja), zapreči
neprehodni glagol
lotiti se
šport napasti

he tackled the boss for a raise nadlegoval je (prosil) šefa za povišanje plače
to tackle a bottle of whisky lotiti se, "uničiti" steklenico whiskyja
to tackle a difficult task lotiti se težavne naloge
the policeman tackled the thief miličnik je zgrabil tatu
he tackled the meat lotil se je mesa, planil je po mesu
to tackle up zapreči

taillenkurz (segajoč) do pasu

tālāris -e (tālus) do gležnjev segajoč, dogleženjski: tunica talaris Ci., Fr., Hier., Lact. = halja dogležnjica, talar; subst. tālāria -ium, n

1. deli okoli členka, členki: ubi morbus talaria coepit intendere Sen. ph.

2. krilati čeveljci, krilate opanke ali sandale, kakršne je imel Merkur: V., motis talaribus aëra findit (sc. Perseus) O., (sc. Minervae) pinnarum talaria adfigunt Ci.; preg.: talaria videamus Ci. ep. mislimo na beg.

3. neka mučila, bodisi = gr. ἀστραγαλωταί s koščicami prepleteni biči (knute), bodisi (verjetneje) = gr. ποδοστράβαι, mučilo, klada, za stiskanje nog: ceciderat flagellis senatores: ipse effecit, ut dici posset solet fieri torserat per omnia, quae in rerum natura tristissima sunt, fidiculis, talaribus, eculeo, igne, vultu suo Sen. ph.

Tanzlust, die, veselje do plesa

tediar mrziti, imeti odpor do

teen-ager [tí:neidžə] samostalnik
fant ali dekle v starosti od 13 do 19 let

teilnahmeberechtigt upravičen do udeležbe

Teilnahmeberechtigung, die, pravica do udeležbe

telováditi to do physical exercises (ali pogovorno physical jerks); to practise gymnastics; to drill

templātim, adv. (templum) od svetišča do svetišča, od templja do templja: Tert.

temporātim, adv. (tempus1) od časa do časa, tedaj pa tedaj, v skladu času, ob času, kronološko: terra temporatim vestiri amans Tert., per nativitates nominatim temporatimque digerere Tert.

tenure [ténjuə] samostalnik
pravno pravica do posesti; posest; opravljanje neke službe; čas trajanja, uživanja posesti ali položaja

tenure at will zakupna posest, ki se lahko po volji odpove
tenure of office čas (doba, trajanje) službovanja (npr. 4 leta za predsednika ZDA)
military tenure posest, na katero je vezana obveznost služenja vojaščine

tenus² (tendere, tenēre; acc. sg. subst. *tenos razširitev, podaljšanje; prim. tenus¹) praep. „raztezajoč se do česa“, „segajoč do česa“ = do, prav do, tja do, vse do

1. z gen.: inguinum tenus Cu. idr., crurum tenus, laterum tenus V., Corcyrae tenus L., Cumarum tenus Caelius in Ci. ep., lumborum tenus Ci. (Arat.), labrorum tenus Lucr. ob ustnicah, corporum tenus Plin., nutricum tenus Cat. do prsi, talorum, ossium, nubium tenus Ap.

2. z acc.: Tanain tenus Val. Fl., tenus Europam Aus.

3. z abl.: Iust., Suet., Cl. idr., Tauro tenus N., Ci., sustulit collo tenus vultūs O., aqua erat pectoribus tenus aucta nocturno imbri L., demittere se inguinibus tenus in aquam Cels., munus dare vulneribus tenus L. do krvi, cadi faece tenus poti H., ianuā ac limine tenus domum cludere T. ne upati si čez prag in zapreti hišo, summo tenus attigit ore V., lateri capulo tenus abdidit ensem V., est quādam prodire tenus, si non datur ultra H. do neke meje, quove tenus Val. Fl.; metaf.: verbo tenus (le) v besedah, le po besedi (besedah), le po imenu, le verbalno, le navidezno: in nos iecit magis hoc consul verbo tenus, quam ut re insimularet L., usurpatae nomine tenus urbium expugnationes T. le po imenu, navidez(no), ore tenus exercitus T. izurjena le v besedah (zgovornosti), titulo tenus Suet.; redko pred subst.: tenus sono et strepitu linguae Aug. — Prim. tudi eātenus, hāctenus, quātenus.

tepefaction [tepifǽkšən] samostalnik
zmerno segrevanje do mlačnosti