Franja

vbógajme aumône ženski spol

dati vbogajme faire l'aumône
prositi vbogajme demander l'aumône (ali la charité)

vbógajme

A) adv. star. (zastonj, brezplačno) gratis:
delati vbogajme lavorare gratis

B) n inv. elemosina:
dati vbogajme fare l'elemosina

večérja supper; dinner

poslovilna večérja farewell dinner
zadnja večérja religija the Last Supper
dati komu večérjo to give someone (his) supper
imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

védnost knowledge

brez moje védnosti without my knowing it, without my knowledge, unbeknown (ali unbeknownst) to me
bil je tam brez moje védnosti he was there unbeknown to me
po moji najboljši védnosti to the best of my knowledge
dati v védnost komu to make known to someone, to inform (ali to apprise) someone

veliko¹

1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel

2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

velíko adv.

1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
imeti veliko drv avere molta legna
imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
pot je veliko krajša la strada è molto più corta

véra foi ženski spol , croyance ženski spol (en, dans, à), religion ženski spol , confession ženski spol

krščanska vera religion chrétienne
državna vera religion d'État
kriva vera croyance erronée, hérésie ženski spol, hétérodoxie ženski spol
pasja vera! (kletvica) tonnerre!, fichtre!
prazna, babja vera superstition ženski spol
pri moji veri ma foi, sur ma bonne foi
slepa vera foi du charbonnier, foi aveugle
vera v strahove, prikazni croyance aux revenants
vera v ta svet foi en ce monde
vera v usodo fatalisme moški spol
odpasti od vere, odpovedati se svoji veri renier sa foi, apostasier, être apostat
spremeniti vero, v drugo vero prestopiti changer de religion
na vero dati komu kaj (na upanje) faire crédit à quelqu'un
narediti kaj v dobri veri agir de bonne foi (ali en toute bonne foi)

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen

veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains

veríga cadena f (tudi fig) ; fig lazo m vínculo m

most na verigah puente m colgante
pes na verigi perro m de cadena
gorska veriga cadena de montañas
varnostna veriga cadena de seguridad
snežna veriga (avto) cadena antideslizante
dati, privezati na verigo encadenar, (psa) atar
napraviti, formirati verigo formar cadena
odvezati, spastiti z verige desencadenar, (psa) soltar
povezati z verigami unir con cadenas, encadenar
vkleniti v verige aherrojar
raztrgati verige suženjstva romper las cadenas de la esclavidud

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vešála gallows pl, gallows tree, gibbet

zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vet|o [é] moški spol (-a …) das Veto (dati vet ein/sein Veto einlegen)
pravica veta das Vetorecht, Einspruchsrecht

véto veto, pl vetoes

suspenziven véto suspensory veto
pravica véta power of veto
vložiti, dati svoj véto to put one's veto on, to interpose one's veto; to veto (proti čemu something)
vložnik véta vetoer

véto (-a) m jur. veto:
dati, vložiti veto na kaj opporre, porre il proprio veto a
pravica veta diritto di veto
odložilni veto sospensiva

véto veto m

supenzivni veto veto suspensivo
pravica veta derecho m de veto
vložiti, dati svoj veto oponer su veto
vložiti veto proti poner veto a

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)