Franja

pericolo m

1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik

2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

péril [peril] masculin nevarnost

en péril (marine) v nevarnosti (da se ladja potopi)
à ses risques et périls na lastno nevarnost, sprejemajoč vse posledice
au péril de sa vie s tveganjem svojega življehja
le péril jaune, fasciste rumena, fašistična nevarnost
courir de grands périls biti v veliki nevarnosti
être hors de péril biti zunaj nevarnosti
être en péril de mort biti v smrtni nevarnosti
s'exposer au péril izpostavljati se nevarnosti
mettre en péril spraviti v nevarnost
il y a péril en la demeure odlašanje bi povzročilo nevšečnosti

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pétrin [petrɛ̃] masculin nečke

pétrin mécanique stroj za gnetenje (testa)
être dans le pétrin (familier) biti v zagati, v stiski
mettre dans le pétrin spraviti v stisko, v zagato

piel ženski spol koža; strojena koža, usnje; lupina; krzno; listnica

piel sin curtir nestrojena koža
piel charolada lakasto usnje
piel de gallina kurja polt
piel roja rdečekožec, Indijanec
piel de Rusia juhta (usnje)
encuadernación en piel vezava (knjige) v usnju
guantes de piel kožnate (krznene) rokavice
mala piel pretkan človek
arrancar (ali quitar) la piel (a) (Am) skalpirati
le ha costado la piel to ga je stalo življenje
dar (ali soltar) la piel umreti
no quisiera encontrarme en su piel ne bi hotel biti v njegovi koži
sin exponer la piel ne da bi se sam trudil
pieles pl vrste usnja; krzno
negociar en pieles trgovati z usnjem

piján ivre, soûl (ali saoul) , enivré, gris, grisé, aviné ; popularno cuit(é), pompette, noir, bituré, paf, rond , (nekoliko) éméché , (argo) schlass

pijan do nezavesti complètement soûl, ivre-mort
pol pijan moitié ivre
biti v pijanem stanju être en état d'ébriété (ali d'ivresse)
biti lahno pijan être éméché, familiarno avoir bu un coup de trop
biti pijan kot čep, kot mavra être soûl comme une grive (ali une bourrique, un cochon, un Polonais), ivre-mort
biti pijan od svojih uspehov être enivré (ali grisé) par ses succès

piquet [pikɛ] masculin ošpičen količek; merilni drog; oddelek vojakov v pripravljenosti; piket (igra)

piquet de grève stavkovna straža
piquet d'incendie požarna straža
droit, planté comme un piquet tog kot kol
être de piquet biti v stanju pripravljenosti
mettre un enfant au piquet postaviti otroka v kot (šolska kazen)

pitoyable [pitwajabl] adjectif usmiljenja ali pomilovanja vreden; beden, nesrečen; zelo slab, vieilli usmiljen

un pitoyable écrivain zelo slab pisatelj
être dans une situation pitoyable biti v pomilovanja vrednem položaju

pižama samostalnik
(oblačilo) ▸ pizsama

placé, e [plase] adjectif nameščen, postavljen, plasiran; masculin vsota, ki jo na dirkah prinese plasirani konj; sport plasiran, zavzemajočeno od prvih dveh ali treh mest

mal placé ne na mestu, deplasiran
être bien placé pour biti v dobrem položaju, na dobrem mestu za

plámen flame; blaze

v plámenu in a flame
v plámenih ablaze
brez plámena flameless
biti v plámenih to blaze
priliti olja plámenu to pour oil upon the flames
vžgati, zanetiti v plámen to set ablaze

plámen llama f ; fuego m

bíti v plamenih estar en llamas; arder
sikajoč plamen llama silbante
morje plamenov mar m de llamas

Planung, die, načrtovanje, planiranje; in Planung sein biti v postopku/fazi načrtovanja (die Straße ist in Planung cesta se načrtuje)

plâtre [plɑtrə] masculin (žgan) mavec, gips, sadra; izdelek iz mavca, mavčni odlitek, kip iz mavca; familier bela šminka; vulgairement denar; pluriel štuk

de plâtre (figuré) glinast, votel, šibek
battre comme plâtre pošteno pretepsti
essuyer les plâtres kot prvi stanovati v novem stanovanju
être dans le plâtre biti v mavcu
mettre un bras cassé dans le plâtre (médecine) dati zlomljeno roko v mavec

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
à plomb navpično; neposredno
de plomb svinčen (tudi figuré)
plomb de chasse šibra
mine féminin de plomb grafit
soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
c'est du plomb to je težko ko svinec
avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
(familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo

pocket¹ [pɔ́kit] samostalnik
žep, vrečka, torbica
britanska angleščina vreča (mera)
figurativno denar, denarno sredstvo
mineralogija votlina polna rude; biljardna luknja
vojska žep kotel, obkoljeno področje

aeronavtika air-pocket zražni žep
figurativno a deep pocket globok žep
to be in pocket imeti denar, prislužiti
to be out of pocket imeti izgubo, biti v denarni stiski
to be 5 dollars in (out of) pocket imeti 5 dolarjev dobička (izgube)
figurativno he will suffer in his pocket to se mu bo v denarnici poznalo
to have s.o. in one's pocket imeti koga v oblasti
to have pockets to let imeti prazen žep
to line one's pockets zaslužiti mnogo denarja
out-of-pocket expenses (plačani) izdatki
to pay out of one's own pocket plačati iz svojega žepa
to pick a pocket ukrasti iz žepa
figurativno to put one's hand in one's pocket seči globoko v žep
to put one's pride in one's pocket ponižati se

pogájanje negotiation; parley

mirovna pogájanja peace negotiations pl; vojska parley
izid, rezultat pogájanj the outcome of negotiations
prekiniti (začeti) pogájanja to break off (to open) negotiations
biti v pogájanjih z to carry on negotiations with
začeti, stopiti v pogájanja z to enter into negotiations with
pogájanja so v nevarnosti the negotiations are jeopardized
pripravljen za pogájanja ready to negotiate
s pogájanji by means of negotiation
pogájanja so se zavlekla the negotiations dragged on
dati znak za prenehanje boja in začetek pogájanj vojska arhaično to sound a parley