Franja

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

reculons, à [rəkülɔ̃] adverbe zadenjsko, ritensko, porakovo

aller, marcher reculons iti nazaj (namesto naprej), nazadovati
s'éloigner reculons ritensko se oddaljiti

refine [rifáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
čistiti (se), prečistiti (se), rafinirati (se), požlahtniti (se); ugladiti (se), stanjšati (se); izboljšati (se); postati čist, bister; modrovati, tuhtati (on, upon o)

to refine one's style ugladiti, izboljšati svoj slog
to refine on (upon) izpopolniti do podrobnosti, dlakocepiti, tuhtati o
to refine upon an invention (še) naprej razvijati iznajdbo

refusal [rifjú:zəl] samostalnik
odklonitev, odbitje, zavrnitev; odklonilen odgovor; zavrnitev snubca, ženitne ponudbe; predkupna pravica, pravica do nakupa pred drugim kupcem, svobodna izbira, prednost prve ponudbe

in case of refusal v primeru odklonitve
first refusal prvenstvena pravica do česa
I had the refusal of the appointment le besedo bi mi bilo treba reči, pa bi bil imenovan (bi dobil imenovanje)
to give s.o. the refusal of a house priznati komu prednostno pravico za nakup hiše
to meet with (to receive) a refusal biti zavrnjen (odklonjen), dobiti "košarico"
to take no refusal kljub odklonitvi še naprej vztrajno zahtevati, ne sprejeti negativnega odgovora
I will not take a refusal ne dam (pustim) se zavrniti (odkloniti)

regiō -ōnis, f (regere)

1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.

2.
a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.

3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

relire* [rəlir] verbe transitif znova, še enkrat, zopet (pre)brati (son manuscrit svoj rokopis)

lire et relire vedno znova brati, kar naprej brati
cette dactylographe se relit avec attention ta strojepiska pazljivo še enkrat prebere svoj tipkopis

reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

reloj de arena peščena ura
reloj de bolsillo žepna ura
reloj de campana ura, ki bije
reloj de campanario stolpna ura
reloj de comprobación kontrolna ura
reloj despertador budilka
reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
reloj de sol, reloj solar sončna ura
reloj taxi taksameter
reloj de (la) torre stolpna ura
reloj de trinquete ura stoparica
caja de reloj ohišje ure
cristal de reloj steklo pri uri
adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
(hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
dar cuerda al reloj naviti uro
el reloj da las tres ura bije tri
poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
el reloj no tiene cuerda ura ni navita
el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri

renard [rənar] masculin lisjak (tudi figuré), lisica; lisičje krzno; figuré neorganiziran delavec; stavkokaz; vieilli, figuré vohun; izdajalec; technique luknja, reža, skozi katero se izgublja, uhaja voda

renard argenié, bleu, blanc srebrna, modra, polarna lisica
un fin renard (familier) (pravi) lisjak, zvitorepec
chasse féminin au renard lov na lisico
col masculin de renard ovratnik iz lisičjega krzna
tanière féminin, terrier masculin du renard lisičina
écorcher le renard, piquer un renard (vieilli) bljuvati, bruhati
porter un renard argenté nositi krzno srebrne lisice
tirer au renard (familier) ne hoteti (iti naprej), skušati se zmuzniti

répéter [repete] verbe transitif ponoviti, ponavljati, še enkrat reči ali napraviti; naštudirati, uvežbati (tudi théâtre); physique odbiti, odsevati; juridique zahtevati nazaj (ses frais sur quelqu'un svoje stroške od koga)

se répéter ponavljati se; physique odbijati se
répéter une leçon, un rôle, une danse, un essai ponoviti lekcijo, vlogo, ples, poskus
ne pas se le faire répéter deux fois ne si pustiti dvakrat reči
un secret ne doit pas se répéter tajnost se ne sme povedati, izdati (komu drugemu naprej)

rest⁴ [rest] neprehodni glagol
ostati, preostati, biti preostanek (of česa)

rest assured that I will do my best bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji moči
to rest with biti v rokah, biti odvisen od
it rests with you to decide vi odločite; vaša stvar je, da odločite
it does not rest with me to decide odločitev ni v mojih rokah
the affair rests a mystery zadeva (stvar) ostaja (je še naprej) skrivnost

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

re-tardō -āre -āvī -ātum (re in tardāre) zadržati (zadrževati, zadržavati), pomuditi (pomujati), (za)muditi koga, ustaviti (ustavljati): V., N., O., T., Col. idr., aliquem in viā retardare Ci., Tigranen magnis copiis minitantem Asiae retardavit Ci., inundationibus Tiberis retardatus Suet., mulierum menses retardati Plin., rete tum antecedendo tum retardando Ci. v hitenju naprej in zaostajanju; med.: motus stellarum retardantur Ci. zvezde se počasi premikajo; metaf. zadržati (zadrževati, zadržavati) koga, preprečiti (preprečevati) komu kaj, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, braniti komu, čemu: Epaminondae retardavit impetus N., animos, celeritatem, loquacitatem, cupiditatem Ci., tua ne retardet aura maritos H. da tvoja milina ne naredi soproge vnemarne, da tvoja milina ne omlači soprogov, retardare aliquem a scribendo Ci., a scribendi studio Plin. iun.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

right³ [ráit] prislov
prav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takoj

right off, right away ameriško takoj, na mestu
right after dinner takoj po večerji
right ahead, right on ravno, premo, naravnost (naprej)
right in the middle prav v sredi(ni)
(rotten) right through (gnil) skoz in skoz (popolnoma)
right turn! vojska na desno!
right eyes! vojska pogled na desno!
right up strmo navzgor (kvišku)
right well zelo (dobro), celó
Right Honourable britanska angleščina ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)
I am right glad zelo sem vesel
to come right in ameriško iti naravnost noter
to get s.th. right pravilno, popolnoma razumeti
nothing goes right with me vse mi gre narobe, nič mi ne uspe
to guess right prav(ilno) uganiti
he hit right and left udrihal je desno in levo, na vse strani
to know right well prav dobro vedeti
if I remember right če se prav spomnim
to put (to set) right spraviti v red, urediti
it serves him right prav mu je
to turn right obrniti se, zasukati se

ríniti to push, to shove

ríniti naprej to push forward
ríniti v nevarnost to run one's head into danger
ríniti z glavo skozi zid (figurativno) to bump (ali to batter) one's head against a (brick) wall
ríniti se skozi to push one's way through, (prebijati se) to rub along

ríniti pousser

riniti se se pousser, se presser, se bousculer
riniti se v ospredje se pousser (ali se glisser, se hisser) au premier rang (tudi figurativno)
riniti se naprej se pousser en avant, se faufiler (pour passer) devant, jouer des coudes, figurativno se mettre en avant (ali en évidence, en vedette)
riniti se za kom (v prostor) chercher à entrer après quelqu'un