Franja

hit¹ [hit] samostalnik
udarec (at komu)
zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.
ameriško, tisk odtis

to make a hit doživeti velik uspeh
he was a big hit with zelo je uspel v
a smash hit izredno uspela prireditev
stage hit uspelo odrsko delo
that is a hit at me to meri name

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hitch¹ [hič] samostalnik
sunek, potegljaj
navtika zanka, kavelj
tehnično vezni člen; zastoj, zastanek, zapreka; mrtva točka; šepanje
ameriško, sleng čas prebit v vojski ali zaporu

there is a hitch somewhere tukaj nekaj ni v redu
without a hitch gladko, brez ovir
to give one's trousers a hitch potegniti hlače gor

hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

na hítro in haste
hitro! make haste! quick, be quick!
čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
hítro govoriti to speak fast
hítro teči to run fast, to be a fast runner
bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
to je hítro storjeno that doesn't take long
prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
kar najhitreje with all possible speed

hitrohodec samostalnik
(športnik) ▸ sportgyalogló, gyalogló [sportoló]
V evropskem pokalu je prijavljeno več kot 150 udeležencev, med njimi tudi najboljši evropski hitrohodci. ▸ Az Európa-kupára több mint 150 résztvevő jelentkezett, köztük a legjobb európai sportgyaloglók is.

HIV pozitiven stalna zveza
(okužen z virusom HIV) ▸ HIV-pozitív
Težava je tudi v tem, da večina HIV pozitivnih niti ne ve, da so okuženi. ▸ Az is gond, hogy a HIV-pozitív emberek többsége nem is tudja, hogy fertőzött.
Sopomenke: HIV-pozitiven

hláče (dolge) trousers pl

par hlač a pair of trousers, ZDA pants pl; (dolge, široke, ženske in moške) slacks pl; (kratke) shorts pl; (športne) shorts pl; (dokolenke) knee-breeches pl, breeches pl; (flanelaste) flannels pl; (za golf) plus-fours pl; (modre, delovne) dungarees pl
spodnje hláče drawers pl, pants pl; (ženske spodnje) drawers pl, panties pl, briefs pl, knickers pl, ZDA step-ins pl
triko hláče (flesh) tights pl
kopalne hláče bathing trunks, swimming trunks, trunks pl
jahalne hláče breeches pl
imeti polne hláče (bati se) (figurativno) pogovorno to be in a blue funk
nositi hláče to wear the trousers (ZDA the pants), to rule the household, to rule the roost
ona nosi hláče figurativno she wears the breeches
kdo nosi hláče? (figurativno) who is the boss?
srce mu je padlo v hláče figurativno he lost courage, his heart sank (into his boots)
hláče na pas (jermen) trousers pl kept up with a belt (a strap)
žen(sk)a hláče nosi (figurativno) arhaično the grey mare is the better horse

Hobson's choice [hɔ́bsnzčɔis] samostalnik
samo ena stvar na izbiro, nikakršna izbira

it is a Hobson's choice nimaš druge izbire

hodie, adv. (nam. hō-diē [ho je star. abl. sg. pron. hic])

I. ta dan, (na) današnji dan, danes: Ter., Val. Max., Iuv., Plin. ep. idr. mihi h. est natalis dies Pl., Nonae sunt h. Sextiles Ci., h. mane Ci. davi, numquam omnes h. moriemur inulti V., qui dedit hoc hodie, cras, si volet, auferet H., ubi est hodie, quae lyra fulsit heri? O. —

II. metaf.

1. dandanes, dandanašnji, sedaj (zdaj), v sedanjem (tem) času, v sedanjosti: Pl., Ter., Vitr., Vell., qui h. mons sacer appellatur Ci., in Clodium non est h. maius odium Ci., quae mens est h., cur eadem non puero fuit? H., vobis grates ago … , quod h. salutem meam vestrae proponitis Cu.; occ. še danes, še dandanes, še sedaj (zdaj), še do danes, še doslej: Pl., Q. an quicquam h. est factum indignius? Ter. do danes, quem vivere h. aiunt Ci., tria praedia … Capitoni propria traduntur, quae h. possidet Ci., quo facto is h. saltus Graius appellatur N.; v istih pomenih pogosto hodiē quoque in hodiēque: leges, quibus hodie quoque utuntur Ci., hodie quoque … usurpatur idem ius L., quas (orationes) hodie quoque cum admiratione legimus T., cui (Q. Metello) cum ferit probatissimus hodieque sit Ci., Etruriam omnem adversus nos concitare voluerunt hodieque id moliuntur L.

2. zdaj, takoj, prècej, pri tej priči: bene fecisti hodie Ter., si h. postulem Ci.

3. pri grožnjah, pretnjah, privoščljivosti = kdaj: neque hodie, ut te perdam, meream deorum divitias mihi Pl., si sensero h. quicquam in his te nuptiis fallaciae conari, … Ter., ego pol h., si vivo, tibi ostendam, … Ter.

hodník corridor, passage; (pločnik) pavement, paved footway; ZDA sidewalk

tekoči hodník travolator
vlak s hodníkom corridor train
poljski politika zgodovina the Polish Corridor
obokani hodník archway; hallway
širok hodník lobby, gallery
pokrit hodník (s prodajalnami) arcade; (med sedeži v vlaku) aisle
moja soba je na koncu hodníka my room is at the end of the passage

hokejistka samostalnik
(športnica) ▸ hokis, jégkorongozóPo svoje so tudi tekme hokejistk kar zanimive. ▸ A maguk módján a női jégkorongozók mérkőzései is érdekesek.

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

homely [hóumli] pridevnik (homelily prislov)
preprost, domač, udoben, nezahteven
ameriško nemikaven, grd (obraz)

home is home, be it ever so homely dober je domek, čeprav ga je le za bobek

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

honesty [ɔ́nisti] samostalnik
poštenost, odkritost, odkritosrčnost
botanika vrtna srebrenka

honesty is the best policy s poštenostjo največ dosežeš

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hopper¹ [hɔ́pə] samostalnik
skakalec, skakač (bolha); črviček v siru; lijak, zbiralni lijak (v mlinu, rudniku); straniščni rezervoar
navtika barka-bager

ameriško, pogovorno it is in the hopper stvar teče

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

hortenzija samostalnik
botanika (grm) ▸ hortenziaMlad grmiček hortenzije lahko posadimo tudi v korito in to postavimo v lično pobarvano košarico. ▸ A fiatal hortenziabokrot cserépbe is ültethetjük, ezt pedig szépen kifestett kosárkába helyezhetjük.
Povezane iztočnice: vzpenjava hortenzija, drevesasta hortenzija, hrastolistna hortenzija, latasta hortenzija, metličasta hortenzija, modra hortenzija, plezalna hortenzija, plezava hortenzija, rožnata hortenzija, velelistna hortenzija, vrtna hortenzija