-
ἀ-μερής 2 (μέρος) nerazdeljen, nerazdeljiv.
-
ἀ-μέριμνος 2 (μέριμνα) poet. 1. pass. zapuščen, zanemarjen. 2. act. brezskrben, varen NT.
-
ἀ-μετάβλητος 2 (μετα-βάλλω) neizpremenljiv.
-
ἀ-μετάθετος 2 (μετατίθημι) nepremakljiv, neizpremenljiv, τὸ ἀ. -ον neizpremenljivost NT.
-
ἀ-μετακίνητος 2 nepremakljiv, neizpremenljiv, stanoviten NT.
-
ἀ-μεταμέλητος 2 (μεταμέλομαι) ne obžalujoč, česar ni treba obžalovati; ἀ. τὰ χαρίσματα τοῦ θεοῦ Bog se ne kesa svojih milosti; σωτηρία nepreklicno, stalno zveličanje NT.
-
ἀ-μετανόητος 2 neskesan, nespokoren NT.
-
ἀ-μετάπειστος 2 kdor se ne da pregovoriti, neizpremenljiv.
-
ἀ-μέτοχος 2 (μετ-έχω) nedeležen, prost česa (τινός).
-
ἀ-μέτρητος 2 (μετρέω) ep. poet. = ἄμετρος.
-
ἀμετρο-επής 2 (ἔπος) ep. blebetav; brezmerno govoreč, kvasač, žlobudra.
-
ἄ-μετρος 2 (μέτρον) neizmeren, brezštevilen; nezmeren.
-
ἀ-μήνῑτος 2 (μηνίω) ion. brez jeze, zadovoljen.
-
ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.
-
ἀ-μῐ́αντος 2 (μιαίνω) neoskrunjen, čist, neomadeževan, svet NT.
-
ἀ-μῐγής 2 (μείγνυμι) nepomešan, čist, τινός.
-
ἄ-μῑκτος 2 (μείγνυμι) 1. nepomešan, čist. 2. sirov, odljuden, negostoljuben, brezljuden, pust. 3. nezdružen, nezdružljiv; νόμιμα: za občevanje z drugimi neprikladne šege.
-
ἀ-μῑ́μητος 2 (μιμέομαι) neposnemen, neposnemljiv.
-
ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.
-
ἄ-μισθος 2 brez plače, neplačan. – adv. ἀμισθί brezplačno, zastonj.