Franja

most³ [moust] samostalnik
večina, največji del; največ, najboljše

to make the most of it kar najboljše izkoristiti, prikazati v najlepši luči
at (the) most v najboljšem primeru, največ
better than most boljše od večine

mourn [mɔ:n]

1. neprehodni glagol
žalovati (at, over)
nositi črnino

2. prehodni glagol
objokovati, žalovati za kom

mouth² [mauð]

1. prehodni glagol
pompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo

2. neprehodni glagol
afektirano govoriti; pačiti se (at komu)

move² [mu:v]

1. prehodni glagol
premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
razdražiti, spraviti v bes; predlagati
ekonomija odposlati, razprodati

2. neprehodni glagol
premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
napraviti potezo (šah)
ekonomija iti v prodajo

to be moved to tears biti do solz ganjen
to be moved (at, by) biti ganjen
to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
to move s.o. to anger razjeziti koga
to move the bowels dristiti
his bowels moved šel je na veliko potrebo
things began to move stvari so stekle
parlament to move an amendment predlagati amandma
he moved quickly hitro je ukrepal
to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
to move house preseliti se
to move in a rut živeti po stari navadi
the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)

move off neprehodni glagol
oddaljiti se, oditi

to move off at full speed pobrisati jo

mrák dusk, nightfall, twilight; dimness, darkness, obscurity; murkiness; night

v mráku at nightfall, in the dark, in obscurity
mrák se dela it is growing dark, it is getting dark, dusk (ali twilight) is approaching, it will soon be nightfall
od zore do mráka from morning till night

mŕdati (se) to grimace; to pull faces; to make grimaces

mŕdati z nosom to turn up one's nose (nad čim at something)

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕzličen feverish; feverous

z mŕzlično naglico with feverish haste
delati z mŕzlično naglico to work at white heat

mucrō -ōnis m. (prim. gr. ἀμύσσω, at. ἀμύττω razim, režem, razpraskam, ἀμυχή raza, ἀμυκαλή puščična ost, ἀμυχμός praska, odrgnina, raza, lit. mušù, mùšti biti, tolči)

1. ost, konica, rezilo, starejše rt (= konica), rez (= rezilo): falcis Col., dentis Plin., cultri Iuv., medio ense iugulaberis, quandoquidem mucro hebes est O.

2. meton. meč, bodalo: mucrones militum tremere Ci., mucrone subrecto L., strictis mucronibus V., pugnant mucrone veruque Sabello V.

3. metaf.
a) ostrina, ostrost, rezkost, pikrost: defensionis tuae Ci., mucro ingenii cotidianā pugnā retunditur Q., totius ductus quasi mucro Q. ostrica, puščica, poanta, nisi mucronem aliquem tribunicium exacuisset in nos Ci.
b) konica = skrajni del, konec, meja: anceps Lucr., faucium Plin. ozke ceste.

Opomba: Abl. sg. mucroni: Lucr.

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

mud¹ [məd] samostalnik
blato, glen, grez
figurativno nesnaga

sleng mud in your eye! na zdravje! (pri pitju)
his name is mud na slabem glasu je, izgubil je ugled
figurativno to stick in the mud obtičati, ne napredovati
stick-in-the-mud nepodjetnež, reva
to fling (ali throw) mud at s.o. blatiti koga
to drag (down) into the mud povleči koga v blato
Mud Cat State vzdevek za državo Mississippi (ZDA)

mug² [mʌg]

1. prehodni glagol
sleng fotografirati (zlasti zločince na policiji)
ameriško napasti, oropati (up)
guliti se (študent)

2. neprehodni glagol
sleng pačiti se
britanska angleščina guliti se (at)

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

murmur² [mə́:mə]

1. neprehodni glagol
mrmrati, šumeti, žuboreti; godrnjati (against, at)

2. prehodni glagol
momljati kaj

mūtō² (muttō) -ōnis, m moški spolni ud, moško spolovilo: at laeva lacrimas muttoni absterget amica Luc. fr., huic si muttonis verbis mala tanta videnti diceret haec animus: quid vis tibi? H.

mutter [mʌ́tə]

1. samostalnik
mrmranje, momljanje, godrnjanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
mrmrati, momljati, godrnjati (against, at)
figurativno skrivaj povedati

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

nag² [næg]

1. prehodni glagol
zbadati (z besedo), jeziti, mučiti; godrnjati (at)

2. neprehodni glagol
sitnariti, jezikati, nergati; zbadati (bolečina)