Franja

Zadetki iskanja

  • potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
    potočiti vse vino finire il vino
    pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima
  • Praeciānus 3 precijánski: vinum Plin., Macr. precijansko vino (sorta vina, ki so jo pridelovali blizu Jadranskega morja).

    Opomba: Po nekaterih izdajah Praetetianum Plin. pretecijánsko vino.
  • (prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

    1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

    2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

    3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

    4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.
  • prae-fundō -ere (-fūdī) -fūsum (prae in fundere) prej politi, prej zaliti: pileus vino calido praefusus Cael.

    2. prej priliti, prej doliti: semine cucumeris praefuso Cael.
  • prae-molliō -īre -īvī -ītum (prae in mollīre) poprej (o)mečiti, (o)mehčati: frustra sparseris semina, nisi illa praemollitus foverit sulcus Q., dragantum mulso et vino Cael.; tudi metaf.: his igitur velut fomentis, si quid erit asperum, praemolliemus Q., quo genere defensionis etiam offendisset nondum praemollitas iudicum mentes Q.
  • prae-potō -āre

    1. prej piti: Cael.

    2. prej da(ja)ti piti, prej napojiti (napajati): praepotat absinthio aegrotantes vino sincero Cael.
  • práskati gratter, racler, griffer, égratigner

    praskati se se gratter
    praskati se za ušesom (v zadregi) se gratter l'oreille
    praskati po violini racler un (ali du) violon
    to vino praska po grlu ce vin racle le gosier
  • predikat moški spol (-a …) das Prädikat (tudi slovnično)
    vino s predikatom der Prädikatswein
  • prék prislov over, to (oziroma on) the other side; (predlog) across, over

    prék hribov in dolin through the length and breadth of the country
    prék mere excessively, inordinately
    prék pričakovanja unexpectedly
    prék poletja pending summer
    prék moje volje against my will
    prodajati vino prék ulice to sell wine for consumption off the premises; VB to run an offlicence
    prék vrstnega reda out of turn
    vlak je imel prék pol ure zamude the train is more than half an hour late (ali overdue)
    iti prék vsega (na nič se ne ozirati) to disregard all considerations
  • préko over; across

    prodajati vino préko ulice to sell wine for consumption off the premises, VB to run ali to have an off-licence
    préko Reke via Rijeka
  • preležáti rester couché

    preležati se contracter une escarre (à force d'être couché sur le dos), s'écorcher à force d'être couché
    preležano vino vin moški spol mûr
  • prepovédati to forbid, to prohibit; to disallow; (uradno) to interdict; to suppress; to ban; to veto, to put a veto on; (svobodo govora itd.) to suppress, pogovorno to gag

    prepovédati vsa zborovanja to ban all meetings
    prepovedali so mi iti tja I was forbidden to go there
    prepovédati vstop v hišo to forbid someone the house
    prepovedujem ti iti vén I forbid you to go out
    zdravnik mi prepoveduje (piti) vino the doctor forbids me (to drink) wine
  • pressoir [prɛswar] masculin stiskalnica (zlasti za vino)

    pressoir à pommes, à olives, à huile, à vin stiskalnica za jabolka, olive, olje, vino
  • prešíniti atravesar con la rapidez del rayo

    prešinila ga je misel de pronto le vino la idea
  • pretákati (zaradi čiščenja) décanter; transvaser

    pretakati se couler; (v steklenice) mettre en bouteilles; (vino, pivo) soutirer; (kri, solze) verser
    pretakati olje, vino transvaser de l'huile, du vin
    pretakati vroče solze pleurer à chaudes larmes
  • pretákati (-am) | pretočíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. travasare, versare, spargere:
    pretakati vino v nove sode travasare il vino in botti nuove

    2. trasferire:
    pretočiti del dobička v sklade trasferire parte degli utili nei fondi
    pren. pretakati krokodilove solze piangere lacrime di coccodrillo

    B) pretákati se (-am se) | pretočíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. scorrere; fluire; affluire:
    kri se pretaka po žilah il sangue scorre per le vene

    2. (širiti se) diffondersi, espandersi

    3. passare, volgere:
    poletje se pretaka v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • pridélek recolección f ; cosecha f

    pridelek vina vendimia f; producto m
    pridelek (letnik) 1970 (vino) cosecha f 1970
    lastnega pridelka (fig) de su propia cosecha
  • príjati to please; to suit, to be agreeable; to be to one's taste

    prija mi it pleases me, I am pleased
    vino mi prija wine agrees with me
    predlog mi ni (preveč) prijal I did not (overmuch) relish the proposal
    meso mi ne prija, kadar sem bolan meat has no relish when I am ill
    misel, da bi ostal tu, mi ne prija I do not relish the idea of staying here
    to mi ne prija it is not to my liking
    ti prija priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
    njemu vse prija nothing comes amiss to him
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

    de primeur (agronomie) zgoden
    avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
    marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
    vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino