Franja

Zadetki iskanja

  • preležáti rester couché

    preležati se contracter une escarre (à force d'être couché sur le dos), s'écorcher à force d'être couché
    preležano vino vin moški spol mûr
  • prepovédati to forbid, to prohibit; to disallow; (uradno) to interdict; to suppress; to ban; to veto, to put a veto on; (svobodo govora itd.) to suppress, pogovorno to gag

    prepovédati vsa zborovanja to ban all meetings
    prepovedali so mi iti tja I was forbidden to go there
    prepovédati vstop v hišo to forbid someone the house
    prepovedujem ti iti vén I forbid you to go out
    zdravnik mi prepoveduje (piti) vino the doctor forbids me (to drink) wine
  • pressoir [prɛswar] masculin stiskalnica (zlasti za vino)

    pressoir à pommes, à olives, à huile, à vin stiskalnica za jabolka, olive, olje, vino
  • prešíniti atravesar con la rapidez del rayo

    prešinila ga je misel de pronto le vino la idea
  • pretákati (zaradi čiščenja) décanter; transvaser

    pretakati se couler; (v steklenice) mettre en bouteilles; (vino, pivo) soutirer; (kri, solze) verser
    pretakati olje, vino transvaser de l'huile, du vin
    pretakati vroče solze pleurer à chaudes larmes
  • pretákati (-am) | pretočíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. travasare, versare, spargere:
    pretakati vino v nove sode travasare il vino in botti nuove

    2. trasferire:
    pretočiti del dobička v sklade trasferire parte degli utili nei fondi
    pren. pretakati krokodilove solze piangere lacrime di coccodrillo

    B) pretákati se (-am se) | pretočíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. scorrere; fluire; affluire:
    kri se pretaka po žilah il sangue scorre per le vene

    2. (širiti se) diffondersi, espandersi

    3. passare, volgere:
    poletje se pretaka v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • pridélek recolección f ; cosecha f

    pridelek vina vendimia f; producto m
    pridelek (letnik) 1970 (vino) cosecha f 1970
    lastnega pridelka (fig) de su propia cosecha
  • príjati to please; to suit, to be agreeable; to be to one's taste

    prija mi it pleases me, I am pleased
    vino mi prija wine agrees with me
    predlog mi ni (preveč) prijal I did not (overmuch) relish the proposal
    meso mi ne prija, kadar sem bolan meat has no relish when I am ill
    misel, da bi ostal tu, mi ne prija I do not relish the idea of staying here
    to mi ne prija it is not to my liking
    ti prija priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
    njemu vse prija nothing comes amiss to him
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

    de primeur (agronomie) zgoden
    avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
    marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
    vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino
  • priokús (-a) m sapore (strano) (tudi pren.); retrogusto:
    vino ima priokus po zemlji il vino ha un sapore di terra, sa di terra
    besede z grenkim priokusom parole di sapore amaro
  • priorato moški spol priorat, priorstvo; mastna nadarbina

    el Priorato Priorat (vinorodno področje v Kataloniji); fig rdeče vino iz Priorata
  • prísten (-tna -o) adj.

    1. semplice, genuino; schietto, pretto, scusso; verace, vergine, vero:
    pristna svila vera seta
    pristno vino vino genuino, schietto, scusso
    pristno olje olio vergine
    pristna hrana cibo naturale
    lingv. pristna (čista)
    ljubljanščina pretto lubianese

    2. autentico, vero:
    pristni rokopis manoscritto autentico
    pristni biseri perle vere

    3. (ki izraža resnično razpoloženje) genuino, schietto:
    pristna žalost un dolore schietto
  • pritákati (-am) imperf.

    1. (prilivati) aggiungere, versare ancora:
    vodo pritakati vinu annacquare il vino

    2. diffondersi, espandersi
  • prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

    1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

    2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

    3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.
  • pro-pīnō -āre -āvī -ātum (izpos. προπίνω)

    1. napi(va)ti, nazdraviti (nazdravljati): Sen. rh., Iuv., Ap. idr., nulli calicem tuum propinas Mart., propinavit illi Caesar Heminam Sen. ph., Critiae, inquit propino Val. Max., propino poculum magnum: ille ebibit Pl., manu candida cantharum dulciferum propinare Pl., salutem Pl., propino hoc pulchro Critiae Ci.; abs.: ob epotam in convivio, propinante se, vini amphoram Suet.; pass. propinor (nazdravlja se mi, nazdravljajo mi): ipsi propinabantur, ut eos inebriaret Vop.

    2. metaf.
    a) da(ja)ti (ponuditi, ponujati) piti: Vulg., conditum Sabinum Mart., Opimianum morionibus nectar crystallinis murrinisque Mart., radicem cum vino, aquam e fonte Plin., aquam comitialibus morbis Plin.
    b) (po)streči s čim, plač(ev)ati, izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati): hunc comedendum et deridendum vobis propino Ter., versus flammeos mortalibus Enn. ap. Non., puellas alicui Ap.
    c) zali(va)ti (z dat.): vineae Vulg.

    Opomba: Mart. in Iuv. merita prōpīnō.
  • protēggere* v. tr. (pres. protēggo)

    1. obvarovati (tudi pren.)

    2. pomagati; podpreti, podpirati; protežirati

    3. zaščititi:
    proteggere la produzione del vino ščititi proizvodnjo vina
  • protropum -ī, n (gr. πρότροπον) samotòk (samotók), samomaščina, predmošt, sok oz. vino, ki priteče iz zmečkanega ali zmletega, vendar še nestisnjenega grozdja: Plin., post haec auctoritas Hippodamantio, Mystico, cantharitae, protropo Cnidio Plin., austerum, sed inter haec genera poni debet et protropum Plin., sed animadvertimus insula Lesbo vinum protropum Vitr.
  • prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

    I. act.

    1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

    2. metaf.
    a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
    b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm.

    II. pass. dep.

    1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

    2. metaf.
    a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
    b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
    c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso