Franja

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

trace³ [tréis] prehodni glagol
slediti, iti po sledi (osebe, živali), zasledovati; raziskovati, odkriti, najti, zaslediti, ugotoviti; zaznati, opaziti, najti sledove ali znake (česa); (za)beležiti

to trace the cause of a disease ugotoviti vzrok bolezni; (tudi trace out) narisati, skicirati; tehnično (tudi trace over) prerisati (skozi papir), kopirati
to trace back iti po sledovih nazaj (to do), zasledovati nazaj
to trace out poiskati, najti, odkriti
neprehodni glagol
hoditi, iti, zaslediti se

the earliest form cannot trace back earlier than the sixth ceutury najzgodnejša oblika se da zaslediti šele v 6. stoletju

tracing [tréisiŋ] samostalnik
iskanje, sledenje, odkrivanje
tehnično risanje, prerisavanje, kalkiranje; črtež, načrt; kopija

to make a tracing of s.th. prerisati kaj (skozi papir)
tracing paper prozoren papir za prerisavanje, kalkiranje
tracing compasses sleng šestilo za vlečenje črt

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete

Tränenschleier, der, durch einen Tränenschleier skozi solze

trā-nō (trāns-nō) -āre -āvī -ātum (trāns in nāre)

1. plavati čez, preplavati: in insulam Val. Max., Cu., (sc. Cocles) incolumis ad suos tranavit L.; z obj.: amnes Lucr., flumen C. idr., paludem Cu., tranantur aquae O.

2. metaf. prepluti, preleteti (preletati, preletavati), predreti (predirati), prodreti (prodirati) čez (skozi) kaj: per auras Sil.; z obj.: Erebi amnes V., (sc. Mercurius) turbida tranatat nubila V., genus igneum, quod tranat omnia Ci., foramina Lucr.; pren.: pericula Sil. prestati, prebiti, preživeti.

trāns-adigō -ere (trāns in adigere)

1. suniti, potisniti, poriniti, zariniti, zabosti, zadreti skozi kaj: ensem transadigit costas V., manu reliquā sumptum gladium per medium pectus ictu fortissimo Ap., ferrum sub papillam dextram Ap.

2. predreti, prebosti, zabosti: aliquem ferro Stat. ali iaculo Lucan., Sil., ipsam bestiam facili manu Ap.; z dvojnim acc.: hastā horum unum transadigit costas V. predre enemu rebra.

trāns-currō -ere -currī (-cucurrī) -cursum (trāns in currere)

I. intr.

1. na ono stran, na drugo stran, tja (s)teči ali (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se: hinc ad forum Ter., cito curriculo ad nos Pl., a captis propioribus castris in altera transcursum castra ab Romanis est L.; metaf. preiti (prehajati) k čemu, v kaj, na kaj: hic ad melius poterit transcurrere H., in dissimilem (sc. rem) Corn.

2.
a) teči mimo: Plin. idr., (sc. aprum) praeter oculos regis transcurrere iussit O., caelo transcurrunt sidera V., remos transcurrentes (mimo plujoč) detergent C., terrae transcurrere Val. Fl. dežele so tekle mimo njih = jadrali so mimo dežel.
b) (o času) preteči (pretekati), poteči (potekati), miniti (minevati): patior ergo aestatem transcurrere Plin. iun., cum tempus iam longum transcurreret Gell.

3. teči, iti skozi kaj, preko česa: per spatium Lucr., per geminum tempus Sil. —

II. trans. preteči (pretekati) kaj, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se skozi ali čez kaj, prehoditi (prehajati) kaj: Col., Plin., Suet., Cl. idr., caelum transcurrere nimbus (sc. visus est) V., Hellespontum N.; pass.: raptim transcursā porticu Ap., Euphrate ponte transcurso Amm.; metaf.
a) cursum suum transcurrere Ci. hitro (brez zadrževanja, brez postanka) preteči pot življenja.
b) hitro (površno) pregledati (pregledovati): scripta lectione Q. hitro prebrati, partem operis Q., narrationem Sen. ph.
c) v govoru preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati, ne vzeti (jemati) v poštev, ne upoštevati: in quā (sc. narratione) sciens transcurram subtiles nimium divisiones Q.

trānscursus -ūs, m (trānscurrere)

1. tek, tekanje skozi kaj, pretèk, pretékanje, prelèt, prelétanje, preletávanje, letênje: per aëra Sen. ph.

2. mimolèt, mimohod, švig, prelet mimo: fulguris Suet. šviganje, si (sc. sol) in transcursu (sc. lunam) strinxit Sen. ph.

3. pren. „prelèt“ (o govoru) = kratko omenjanje, kratka omemba, kratko podajanje: quanto omnia discursu dicenda sint Vell. na kratko omeniti, in transcursu Vell., Plin. mimogrede.

trapelare¹ v. intr. (pres. trapelo)

1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti

trappe¹ [trap] féminin past (tudi figuré); loputnica, vratca; vratca pri dimniku; premični del poda gledališkega odra

trappe de départ d'un avion vratca, skozi katera odskočijo padalci z letala
ouvrir une trappe et descendre dans la cave odpreti loputnice in sestopiti v klet
tomber dans la trappe pasti, iti v past

trasluz (množina: -ces) moški spol sij, blesk; presevajoča svetloba

dibujar al trasluz prerisati (skozi papir)

travers [travɛr] masculin

1. majhna, nekoliko smešna napaka

chacun a ses travers vsak ima svoje napake

2. širina; poprečnost, poševnost; nepravilnost

à travers quelque chose, au travers de quelque chose skozi kaj
passer à travers les champs iti čez polja
en travers počez, poprek
à tort et à travers vsevprek
de travers poševno, po strani; narobe
deux travers de doigt dva prsta širok
avoir l'esprit de travers nespametno govoriti
les affaires vont de travers stvari gredo narobe
(familier) j'ai avalé de travers zaletelo se mi je (pri požiranju)
comprendre quelque chose de travers narobe kaj razumeti
courir à travers champs ucvreti jo čez polje
entendre de travers narobe, napak slišati, preslišati
se mettre en travers postaviti se po robu, prekrižati (de quelque chose kaj), ovirati
passer au travers srečno uiti
regarder de travers po strani gledati
prendre quelque chose de travers biti zelo občutljiv za kaj

traversata f

1. prečkanje; prehod; pot, potovanje, vožnja čez; prelet; plovba čez:
la traversata dell'Atlantico prelet, plovba čez Atlantik
la traversata di una città vožnja čez mesto
la traversata del deserto pot skozi puščavo; pren. dolgotrajen proces

2. šport tek po; plavanje čez:
la traversata di una città tek po mestu
la traversata della Manica preplavanje Rokavskega preliva

3. alpin. prečkanje

través moški spol poševnost, prečnost; prečno bruno; nadloga, sitnost, ne- všečnost

a(I) través, de través počez, poprek, poševno, skozi
dar al través (mor) nasesti; ne se posrečiti, spodleteti
dar al través con uničiti; preprečiti, onemogočiti
mirar de través po strani gledati
poner de través navskriž dati, razperiti!

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).