Franja

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same

hotéti vouloir, avoir la volonté de (ali l'intention de) , se proposer de, compter faire quelque chose ; (zahtevati) exiger, demander ; (želeti) désirer, avoir grande envie de

rajši hoteti préférer, aimer mieux
kaj hočemo? que faire?
kakor hočete comme vous voulez (ali voudrez)
hočeš nočeš bon gré mal gré, de gré ou de force, qu'on le veuille ou non
nehote involontairement, sans le vouloir
pravkar sem hotel oditi j'allais partir, j'étais sur le point de partir
hoteti ven vouloir sortir
kdor hoče, more vouloir c'est pouvoir

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hrapav pridevnik
1. (o površini) ▸ érdes, rücskös, durvaIglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. ▸ A tűlevelű fáknak általában érdesebb, durvább a kérge.
2. (o glasu) ▸ érdes, reszelős"Po tem uspehu ostajamo na realnih tleh, čeprav nas je takoj po tekmi zajela prava evforija," je s hrapavim glasom zaradi prehlada in vriskanja spregovoril trener. ▸ „Ezután a siker után sem szállunk el, bár közvetlenül a meccs után valóságos eufóriában voltunk” – mondta az edző a hidegtől és a kiabálástól érdes hangon.Rea je s svojim hrapavim glasom in pesmicami, kot je Driving Home for Christmas, prodal okoli 30 milijonov plošč. ▸ Rea a reszelős hangjával és az olyan dalokkal, mint a Driving Home for Christmas, mintegy 30 millió lemezt adott el.

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

*hue! [ü] interjection hi!

à hue et à dia sem in tja
l'un tire à hue, et l'autre à dia (figuré) eden vleče na eno, drugi pa na drugo stran

hvaléžen thankful; grateful; obliged; indebted to, beholden to

hvaléžna naloga a gratifying task
hvaléžen posel a profitable business
hvaléžna vloga gledališče a rewarding role
hvaléžen Vam bo za to he will be grateful to you for this
zelo sem Vam hvaléžen I am much obliged to you
globoko Vam moram biti hvaléžen I owe you a deep debt of gratitude
vedno mu bom hvaléžen za njegovo pomoč I shall always be grateful to him for his help

hvaléžen reconnaissant à quelqu'un de quelque chose, obligé, sensible à

izkazati se hvaležnega za se montrer reconnaissant envers quelqu'un de quelque chose, savoir gré à quelqu'un de
hvaležen biti être obligé à quelqu'un de quelque chose, être redevable de quelque chose à quelqu'un
zelo sem vam hvaležen za to je vous en suis fort obligé (ali reconnaissant)
ves hvaležen pénétré de gratitude

hvaléžen agradecido; reconocido (za por)

zelo sem Vam hvaležen za to le estoy muy agradecido por ello
hvaležno delo un trabajo productivo
biti hvaležen, izkazati se hvaležnega za agradecer a/c a alg

I [ai] osebni zaimek
jaz

the I ego, jaz
it is I jaz sem
between you and I and the lamp-post med nama povedano

ibī̆, adv., prvotno ibī, pozneje ibĭ (iz determinativnega pron. debla i [gl. is]); rabi se vselej le determinativno.

1. krajevno tu(kaj), tam(kaj): Kom., Enn. fr., Cu., Q., idr. Demaratus ibi suas fortunas constituit Ci., in Capitolium pergere atque ibi se cum patruo congregare Ci., ibi alto atque munito loco arcem inexpugnabilem fore L., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; nanašajoč se (gr. κατὰ σύνεσιν) na osebe: rediit ad milites, ibi pestifera illa contio Ci.; nanašajoč se na druge adv.: ibi (= apud eum) imperium fore, unde victoria fuerit L., ibi enim postis est, ubi templi aditus est Ci., qua gramen carpsere capellae, ibi ponant corpora phocae O., ubi … ibi Kom., Ci., ibi … unde Ci., Vell., ibi … alibi Cels., ibi … hic Plin.; z gen.: ibi loci Plin. na onem mestu (kraju); (redko) pri glag. premikanja = tja(kaj): cum ibi venerimus G. (Dig.)

2. časovno takrat, tedaj, nato, potem: Pl., Ter., ter conatus ibi collo dare bracchia circum V., ibi infit L., ibi ira est suppressa L. odslej, ibi vero S., L., tedaj (potem) šele prav, pleonast.: ibi tum Ci., cum Caecinae malum minaretur, ibi tum Caecinam postulasse Ci., in senatum ubi ventum est, ibi vero in Quinctium omnes versi L.

3. metaf. v tem (takem) položaju, ob tej priložnosti (priliki), ob (v) teh (takih) razmerah, v takih okoliščinah, v tej stvari, v (pri) tem, s tem ipd.: numquid ego ibi peccavi? Pl., ibi omnibus ire dormitum odiost Pl., ibi sum, ibi nunc sum Ter. pri tem sem, — zdaj = na to mislim, — zdaj, si quid est, quod ad testes reservet, ibi nos quoque paratiores inveniet Ci., ibi te … tuis rapinis explevisses Ci., huic … bella intestina, caedes, rapinae, discordia civilis grata fuere, ibique iuventutem suam exercuit S., non poterat ibi esse quaestio Q.

ida ženski spol hoja, pot, potovanje (v); odhod

ida y venida pot(ovanje) tja in nazaj
ida y vuelta tja in nazaj
billete de ida (sola) enosmerna vozovnica
viaje de ida y vuelta potovanje tja in nazaj
idas y venidas letanje sem in tja

idealizirati glagol
(olepševati) ▸ idealizál, eszményítZanimalo me je novinarstvo, verjetno sem ga idealiziral. ▸ Érdeklődtem az újságírás iránt, amit valószínűleg idealizáltam.
Do onemoglosti boste idealizirali ljubljeno osebo. ▸ A szeretett személyt végletekig eszményíteni fogja.

ígra play; (biljard, karte, šport) game; šport (tekma) match

odločilna ígra šport key game, decider; (radio, slušna) play; (predstava) performance; (lutkovna) puppetry; (teniška partija) set; (zabava) amusement, pastime; (igralcev v gledališču) acting, playing; glasba (manner of) playing
olimpijske ígre the Olympic Games pl, the Olympics pl
družabne ígre parlour games, party games pl
hazardna ígra gamble, gambling
ígre na prostem outdoor games pl
besedna ígra a play on words, pun
neodločena ígra draw
poštena, odkrita ígra fair play
nepoštena, zahrbtna ígra foul play
tvegana ígra a risky (ali a bold) game
nema ígra (pantomima) dumb-show
otročja ígra child's play, kid's play
(čudna) ígra narave (npr. tele z dvema glavama) beak (of nature)
ígre v spretnosti games pl of skill
tovariš pri ígri partner, playfellow, playmate
dolgovi pri ígri gambling debts, gaming debts
čas za ígro playtime
izguba pri ígri loss at play
podaljšanje ígre extra time
prekinitev ígre (odmor) ZDA time-out
prepoved ígre playing ban
pravilo (kake) ígre rule (of a game)
trajanje ígre length (ali time) of play
izid, rezultat ígre (nogomet itd.) score(s pl)
kakšen je izid ígre? what's the score?
kvarilec ígre killjoy, spoilsport, wet blanket
ígra mačke in miši cat-and-mouse game
igrati dvojno ígro (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
njegovo življenje je v ígri (na kocki) his life is at stake
imeti srečo v ígri to have a lucky break (ali streak), to strike lucky
izgubiti ígro to lose the game
predati ígro (kot izgubljeno) to give up the game as lost, (figurativno) to throw in the sponge (ali the towel)
to je otročja ígra v primeri z... it's child's play compared with...
dobiti ígro to win the game
goljufati pri ígri to cheat (at gambling), not to play fair, arhaično to sharp
pokvariti komu ígro (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
poskusiti (svojo) srečo v ígri to try one's luck at gambling
igrati nevarno ígro to play a dangerous game
igrati visoko ígro to play for high stakes
spregledal, spoznal sem njegovo ígro (figurativno) I understood his little game, I saw through his tricks
to je otročja ígra (figurativno) this is an easy task
to je bila otročja ígra šport, lahka zmaga this was a walkover (ali child's play)
zapraviti svoje premoženje pri ígri to gamble away one's fortune

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

illī̆c, illaec, illōc in illū̆c (pron. ille okrepljen z deiktičnim „ce“ (od tod illici-ne, illanci-ne), pred vokalom „c“, prim. huius-ce, huius. Torej je illi-c = ille-ce, illu-c = illud-ce; v fem. stopi vmes še eno pronom. deblo: *illa-i-ce = illaec. Zato je lahko tudi masc. *ille-i-ce = illīc: nam illīc homo homines non alit, verum educat Pl.)

I. pron.: oni tu, oni tam. Kom. rabijo prvotno te okrepljene obl., da se znebijo zeva: illĭc huc iturus est Pl.; poseb. pogosto: illic homo Pl., ubi illic est? Ter., in illac hirnea Pl., illoc homine opus est Ter., illaec autumare illum audio Pl., quid illac inpudente audacius? Pl. Toda analogno tudi pred konzonanti: in maximam illuc populi partem est optumum Pl. V prozi se rabijo (ne glede na začetek naslednje besede) samo:

II. adv. obl. (njihove osnovne obl. išči pod ille II.). Rabijo se:

1. illā-c (iz illā) tam, na oni strani: Ter., ibimus illac O., descendunt illac O., et nunc hac iuveni, nunc circumfunditur illac O., sedaj tu, sedaj tam, illac facere Ci. ep. na oni strani stati, oni stranki pripadati.

2. illin-c (iz illim -ce)
a) od one strani (sem), od tam, od ondod: Pl., Ter., te illinc abiisse constabat Ci., permulta navibus illinc exportata sunt Ci., errat et illinc huc venit O.; pogosto v naspr.: hinc Thisbe, Pyramus illinc O., pudor est, qui suadeat illinc, hinc dissuadet amor O.
b) (v sl. s premaknjenega stališča) na oni strani, tam: intellegetis illinc cupiditatem pugnasse, hinc veritatem Ci.

3. illō-c in illū-c tja(kaj); starejša oblika je illoc (prim. illō pod geslom ille); pogosto se nahaja pri Kom.: illoc … veni Pl., illoc duci Ter., hoc et illoc quadrat Petr. sem in tja; proza daje prednost zamolklemu illuc: N., Plin. iun. (pa tudi Pl., Ter., Cat.) idr. cum illuc irent Ci., illuc confugies Ci., senatum illuc vocat consul Ci., venit hinc illuc O. Pogosto v naspr.: huc illuc S., huc et illuc H., huc atque illuc tergiversantem Ci. sem in tja, na vse strani; evfem.: cum illuc … feremur Ci. na oni svet. časovno: illuc usque fidus T. do one dobe, dotlej; z gen.: illuc aetatis qui sit Pl. je v tej dobi. Pogosto metaf. tjakaj = k oni stvari: ut illuc revertar Ci. k začetku, k stvari, illuc, unde abii, redeo H., illuc haec res pertinet H., Civilis illuc intenderat T. je na to meril. Tako tudi o osebah: illuc cuncta vergunt T. = na Tiberija.

4. illīc (pogosto nam. redkega loc. illī) tam(kaj), na onem kraju: Pl., S. fr., Cu., desilit in terras, illic posuit pennas O., utinam Lucullus illic adsideret Ci., cives Romani illic negotiabantur C.; z anaforo: illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. tam … in tam … ; zveza: hic illic, ubi mors deprenderat O. tu in tam; tako tudi: illic frena iacent, illic axis O. tam … in tam zopet … ; evfem.: illic O., Pr. na onem svetu, „tam“; metaf. (o osebah): Iuv. profana illic (pri njih) omnia, quae apud nos sacra T., res publica illic pecunia vacat L. pri tej priložnosti, belli initium illic fuit T. na Vitelijevi strani.

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

imaginer [-žine] verbe transitif iz-, za-misliti, izumiti

s'imaginer predstavljati si, misliti si, domišljati si
il s'imagine être un grand savant domišlja si, da je velik učenjak
j'ai imaginé d'acheter une voiture domislil sem se, da bi kupil avto
j'ai imaginé nekaj mi je prišlo na misel

imbucare

A) v. tr. (pres. imbuco)

1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik

2. vtakniti, vtikati:
non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe

B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se